Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Ljubljana
Središče Ljubljane - Prešernov trg z Ljubljanico, tromostovjem, Prešernovim spomenikom in Frančiškansko cerkvijo
Središče Ljubljane - Prešernov trg z Ljubljanico, tromostovjem, Prešernovim spomenikom in Frančiškansko cerkvijo
Uradna zastava Ljubljane
Zastava		 Grb Ljubljane
Grb
Mestna občina Ljubljana
Mestna občina Ljubljana
Koordinati: 46°03′″N 14°30′″E / <span class="geo-dec geo" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za Expression error: Unexpected / operator Expression error: Unexpected / operator">Expression error: Unexpected / operator, Expression error: Unexpected / operator
Država Zastava Slovenije Slovenija
Ustanovitev 15 n. št. (kot Colonia Iulia Æmona)
Upravljanje
 - župan Zoran Janković
 - mestni svet Lista Zorana Jankovića
 - zavetnik mesta sveti Jurij (23. april)
Površina  
 - mesto: 275 km²
Prebivalstvo
 - mesto: 280,000
Časovni pas CET (UTC+1)
Poštna številka 1000
Območna koda 01
Avtomobilska oznaka LJ
Uradna spletna stran: www.ljubljana.si

Ljubljana je glavno mesto Slovenije in središče Mestne občine Ljubljane. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je v križišču germanskih, romanskih in slovanskih jezikov, šeg in navad.

Ljubljanske prometne povezave, zgoščenost industrije, znanstvene in raziskovalne institucije in industrijska tradicija so faktorji, ki so pripomogli k njenemu vodilnemu ekonomskemu položaju. Ljubljana je sedež centralne vlade, javne uprave in vseh vladnih ministrstev v Sloveniji. Prav tako je sedež slovenskega državnega zbora in pisarne predsednika Slovenije.

Ljubljano naj bi, kot govori legenda, ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek Črnega morja v reki Donavo in Savo vse do Ljubljanice. Tam so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu. [1]

Zemljevid Ljubljane
Zemljevid središča mesta

Vsebina

[uredi] Etimologija

Zgodovinarji si niso enotni glede izvora imena Ljubljana. Po eni razlagi ime izvira od starega božanstva Laburus, drugi trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja (aluviana), nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach (mlačen potok). Povezava z besedo ljubljena je ljudskoetimološka. Simbol mesta je Ljubljanski zmaj.

[uredi] Zgodovina

Glej tudi Zgodovina Ljubljane, Ljubljanska kronika

Ljubljana na Valvasorjevem bakrorezu
Ljubljana leta 1911
Posnetek listine iz 1146 s slovansko-romanskim poimenovanjem Luwigana

Rimska naselbina Emona (Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia) je nastala leta 15. Prve srednjeveške omembe Ljubljane segajo v čas okoli leta 1020, z današnjim imenom pa v leto 1144 z imenom (Laibach) in 1146 (Luwigana). Po najnovejših najdbah pa je prva omemba Ljubljane v pisnem viru datirana med 1112 in 1125[2]. Po letu 1220, ko Ljubljana dobi mestne pravice, sčasoma prevzame primat Kranju in Kamniku[3] ter postane glavno mesto dežele Kranjske, nakar v letu 1335 pride pod Habsburžane in 1461 postane sedež škofije. Habsburška vladavina je bila prekinjena le med letoma 1809 in 1813, ko je bila Ljubljana glavno mesto francoskih Ilirskih provinc. Leta 1821 je mesto gostilo ljubljanski kongres.

V drugi polovici 19. stoletja se je Ljubljana uveljavila kot politično in kulturno središče Slovencev. Ob propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je postala Ljubljana sedež Dravske banovine. Med drugo svetovno vojno je bil sicer njen župan Leon Rupnik, vodja domobranskih enot, ki so sodelovale z nacisti in fašisti. A vseeno je bil odpor v Ljubljani prevelik. Tako je večina njenih prebivalcev sodelovala ali podpirala narodnoosvobodilno vojsko. S tem spada Ljubljana v eno najbolj odporniških in domoljubnih mest. Bila je mesto, ki se je uprlo domačim izdajalcem in okupatorju. Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto Socialistične republike Slovenije.

Ljubljano so večkrat prizadeli potresi. Po potresu 1511 je bila ponovno zgrajena v renesančnem slogu, po katastrofalnem potresu v 1895 pa v neoklasicističnem in secesijskem slogu. Med obema vojnama je številne pomembne zgradbe, ulične regulacije in ureditve načrtoval znameniti arhitekt, Ljubljančan Jože Plečnik.

V letu 1693 je bila ustanovljena Academia operosorum Labacensis, ki ji je sledila Academia philharmonicorum leta 1701. Ljubljana je dobila univerzo leta 1919, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa leta 1937.

[uredi] Podnebje

Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Leto
Povpr. visoke (°C) 3 5 10 15 20 25 30 25 20 15 7 3 20
Povpr. nizke temperature (°C) -5 -3 -1 2 7 11 12 12 9 5 1 -3 3
Dni padavin 14 14 15 17 18 19 16 14 13 15 15 16 186
Vir: Weatherbase

[uredi] Arhitektura mesta

Stara Ljubljana in Trnovo z Ljubljanskega gradu.

[uredi] Pomembnejši arhitekti, ki so oblikovali Ljubljano

18. stoletje (barok): Andrea Pozzo, Domenico Rossi, Gregor Maček (1682-1745), Candido Zulliani (1712-1769), Matija Persky (1681-1761), Lovrenc Prager (1720-1791), Gabriel Gruber (1740-1805)

19. stoletje: Ignacij Prager (1762-1830), Jožef Schemerl, Vilijem Treo (1845-1926), Raimund Jeblinger (1853-1937), Vladimir Hrasky (1857-1939), Ciril Metod Koch (1867-1925)

20. stoletje: Maks Fabiani (1865-1962), Jože Plečnik (1872-1957) Josip Costaperaria (1876-1951), Ivan Vurnik (1884-1971), Vladimir Šubic (1894-1946), Jože Sivec (1896-1974), France Tomažič (1899-1971), Stanko Rohrman (1899-1973), Ivo Spinčič (1903-1985) Edvard Ravnikar (1907-1993), Milan Mihelič,


[uredi] Kiparji ljubljanskih spomenikov in kipov

Pogled proti gradu v smeri juga

15. stoletje: Janez Lipec (gotika)

17. stoletje: Janez Khumerstainer, Janez Vajkard Valvasor

18. stoletje: Luka Mislej (†1727), Jacopo Contieri, Francesco Robba (1698-1757) (barok)

19. stoletje: Alojzij Gangl (1859-1935), (realizem)

20. stoletje: Ivan Zajec (1869-1952), Fran Berneker (1874-1932), Ivan Napotnik (1888-1960), Lojze Dolinar (1893-1970), Tine Kos (1894-1979), Franc Gorše (1897-1986), Boris Kalin (1905-1975), Frančišek Smerdu (1908-1964), Karel Putrih (1910-1959), Zdenko Kalin (1911-1990), Jakov Brdar (*1949), Mirsad Begić (*1953) Matjaž Počivavšek (*1955)

[uredi] Središča in srečišča sodobne kulture

 Da bo članek zadostoval slogovnim smernicam Wikipedije, ga bo treba urediti.
O tem se lahko pogovorite na pogovorni strani članka in/ali zamenjate oznako z določnejšo.
Pomagajte si tudi s Slogovnim in Pravopisnim priročnikom, pri prvih korakih tudi z Uvodom in Vadnico.

[uredi] Galerije


[uredi] Gledališča


[uredi] Muzeji

  • Tehniški muzej Slovenije[19]; v mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Slovenski železniški muzej z bogato zbirko različnih železničarskih predmetov in starih lokomotiv nasproti nekdanje železniške postaje Šiška.




  • Mestni muzej Ljubljana[23],
    • Turjaška palača*; v muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Zgradba, v kateri je sedež muzeja je bila v sedanji obliki zgrajena med leti 1654 in 1658, več stoletij je bila dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin -Auerspergov. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubljana je stala kar 1,2 milijarde SIT), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na različnih lokacijah (vhod: Gosposka 15). Ostale lokacije:
    • Razstavišče KIC (vhod: Trg francoske revolucije 7)
    • ŠČIT konservatorsko središče (vhod: Gregorčičeva 3a)
    • Ostanki antične Emone (na prostem - Jakopičev vrt Mirje 4)
    • Zgodnjekrščanski center Emone (na prostem - ob OŠ Majda Vrhovnik, Erjavčeva 18)
    • Spominska soba Ivana Cankarja (Cankarjev vrh na Rožniku).


  • Narodni muzej Slovenije[24] (»Rudolfinum«); najstarejši slovenski muzej, ki predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka. Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let, ki je prva mumija v svetu, katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom (vhod: Muzejska 1).


Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20. stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem. Širi znanje o 20. stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav, hrani, vzdržuje, dokumentira, predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje. S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij.
V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20. stoletju. Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991. Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave (vhod: Celovška 23).
Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko, Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev, razne herbarijske zbirke, zbirke žuželk, ptic, plazilcev, rib in predstavitev človeške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev (Vhod: Muzejska 1).

Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev pri nas, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah pri nas ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991 (vhod: Plečnikov trg 1).

Gledališki muzej je prostorsko utesnjen, zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča, vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah, ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji (vhod: Mestni trg 17).
Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv pri nas in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice (vhod: Mestni trg 27).
Tu si lahko ogledate stalno zbirko, ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov, njihovo uporabo skozi čas, način življenja zaposlenih, zlasti tobačnih delavk "cigarc" (vhod: Tobačna 5).

Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost: promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave, skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine, spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov, povezanih s filmom, ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti. Redno sodeluje s filmskimi festivali, ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru).

[uredi] Slovenska filharmonija

Slovenska filharmonija, je osrednja glasbena ustanova v Ljubljani in Sloveniji, prireja koncerte klasične glasbe domačih in tujih izvajalcev, veliko časa pa posveča tudi mladim izvajalcem z raznih glasbenih šol. Ustanovljena je bila že leta 1701 v okviru Akademije Operosorum in spada med najstarejše tovrstne ustanove v Sloveniji in v Evropi[31].

[uredi] Parki in vrtovi

Dvogrba kamela v Ljubljanskem živalskem vrtu (leta 2006)

V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema park Tivoli s površino 17,5 ha, ostalo površino pa si deli 28 manjših parkov. Po drugi svetovni vojni ni bil v Ljubljani urejen in prebivalcem odprt niti en nov park, še bolj porazna pa je primerjava z drugimi velikimi mesti, npr. London ima glede na mestno površino in število prebivalcev kar 20-krat več parkov.

A vendar grejo stvari na bolje, saj je načrtovana ureditev novega mestnega parka na območju Bežigrada, blizu glavne železniške postaje. V načrtu je tudi ureditev celotnega dela Save z okolico, ki teče skozi MOL in ureditev parka na severu Ljubljanskega barja, za celotno Ljubljansko barje pa načrtujejo krajinski park.

V letu 2007 so v parku Tivoli posadili 30.500 sadik cvetja, približno 33.000 čebulic tulipanov, narcis in nekaj drugih cvetic, na 10.000 m² površine so zasadili grmovnice, na 1526 m² površine pa cvetlične grede. Starih nasadov vrtnic je v parku 400 m², starih nasadov trajnic 500 m² in starih dreves 1650. Za vse te zasaditve in vzdrževalna dela bo v letu 2007 mestna občina Ljubljana namenila 333.834 evrov iz svojega proračuna. [32]

[uredi] Trgi v mestnem središču

Kongresni trg
Gornji trg

[uredi] Cerkve v Ljubljani

[uredi] Ljubljanski vodnjaki

Glej tudi galerijo vodnjakov v Ljubljani

  • Robbov vodnjak
  • Neptunov vodnjak
  • Narcisov vodnjak
  • Herkulov vodnjak
  • Vodnjak na Ljubljanskem Gradu (kolo)
  • Vodnjak na Ljubljanskem gradu - na dvorišču
  • Vodnjak na Pogačarjevem trgu
  • Vodnjak na Taboru
  • Vodnjak na Novem trgu
  • Vodnjak na Ribjem trgu, pri Zlati ribici
  • Vodnjak na Krekovem trgu
  • Vodnjak v Jakopičevem parku - Plečnikovo igrišče
  • Vodnjak v rondoju Tivolija
  • Vodnjak pod Halo Tivoli - Deček s skledo
  • Kobetov vodnjak v parku Zvezda
  • Vodnjak - pitnik ob Trubarjevi cesti
  • Vodnjak na trgu Ajdovščina
  • Vodnjak »Deček z ribico« (Tivolski grad)
  • Vodnjak na Gornjem trgu (Šentflorjanska cerkev)
  • Vodnjak pri Tivolskem ribniku
  • Vodnjak Evropa pred Univerzo
  • Vodnjak - zrcalo na Trgu republike
  • Vodnjak v Argentinskem parku
  • Vodnjak OF ob Večni poti
  • Vodnjak v Župančičevi jami
  • Vodnjak na Žalah (Lenassi)
  • Vodnjak na Vrazovem trgu, ob ograji otroške klinike
  • Vodnjak pred Plavo Laguno
  • Vodnjak pri Gradbeni šoli za Bežigradom
  • Vodnjak pred Atlantisom

[uredi] Vzpetine v Ljubljani in njeni okolici

Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, Rožnikom in Grajskim gričem, na katerem stoji Ljubljanski grad. Na obrobju mesta so hribi Šmarna gora, Rašica, Golovec, Toško čelo, malo dlje pa še Krim in vrhovi Polhograjskega hribovja, ki ponujajo lepe kratke izlete v naravo.

Glej tudi Izleti v okolici Ljubljane.

[uredi] Osebnosti, povezane z Ljubljano

[uredi] Vsakoletne prireditve mesta Ljubljane

[uredi] Pobratena mesta

Ljubljana z Ljubljanskega gradu proti severu; v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe.

Ljubljana ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti:

[uredi] Glej tudi

Wikinavedek
Zbirko navedkov na temo
Ljubljana lahko najdete tudi v Wikinavedku.

[uredi] Viri

  1. ^ Popis Jazonove poti. Pridobljeno dne 2009-06-06.
  2. ^ Ljubljana - Nastanek srednjeveškega mesta
  3. ^ Enciklopedija Slovenije, VI, 223
  4. ^ Moderna galerija Ljubljana.
  5. ^ Narodna galerija Slovenije.
  6. ^ Mestna galerija Ljubljana.
  7. ^ Galerija ŠKUC.
  8. ^ Galerija Hest.
  9. ^ Galerija Furlan-Črnuče.
  10. ^ Galerija Equrna.
  11. ^ Mestno gledališče ljubljansko.
  12. ^ SNG-Drama.
  13. ^ Slovensko mladinsko gledališče.
  14. ^ Šentjakobsko gledališče.
  15. ^ KUD France Prešeren.
  16. ^ Gledališče za otroke in mlade Ljubljana.
  17. ^ Teater komedija.
  18. ^ Cankarjev dom.
  19. ^ Tehniški muzej Slovenije.
  20. ^ [1]
  21. ^ Arhitekturni muzej Ljubljana.
  22. ^ Slovenski etnografski muzej.
  23. ^ Mestni muzej Ljubljana.
  24. ^ Narodni muzej Slovenije.
  25. ^ Muzej novejše zgodovine Slovenije.
  26. ^ Prirodoslovni muzej Slovenije.
  27. ^ Slovenski šolski muzej.
  28. ^ Zgodovinski arhiv Ljubljana.
  29. ^ Tobačni muzej.
  30. ^ Slovenska kinoteka.
  31. ^ Zgodovina slovenske filharmonije.
  32. ^ (28.4.2007) "Za parke veliko denarja". Delo, priloga "Dobro jutro"

[uredi] Zunanje povezave

Ljubljana je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi:


Ljubljanska kotlina
Dežela in Blejski kot - Dobrave - Kranjsko-Sorško polje - Kamniško-Bistriško polje - Ljubljansko polje - Ljubljansko barje - Ljubljana
p • p • u
Mesta v Sloveniji

Vzpostavljeno iz »http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana«