Gustav Mahler

Gustav Mahler, 1909

Karikatura Mahlerjevega dirigiranja v času, ko je bil direktor Dunajske opere, 1901

Gustav Mahler, avstrijski skladatelj in dirigent, * 7. julij 1860, Kaliště, Češka, Avstro-Ogrska, † 18. maj 1911, Dunaj, Avstro-Ogrska.

Vsebina

1 Življenje
2 Delo
- 2.1 Simfonije
3 Galerija
4 Glej tudi
5 Zunanje povezave

Življenje [uredi]

Kot sin judovskega krčmarja in lastnika žganjarne je zgodaj pokazal talent za glasbo. Študiral je ob podpori družine, po očetovi prezgodnji smrti ga je podpirala starejša sestra. Na dunajski visoki šoli za glasbo je bil fanatično priden študent. Kot najstarejši in najuspešnejši otrok v družini je gmotno pomagal svojim petim bratom in sestram in ta dolžnost mu je zagrenila mladost. Po tlaki zgodnjih let, ki jih je prebil kot slabo plačan dirigent v Ljubljani, Olomucu in Kasslu, je vodil operne orkestre v Pragi, Leipzigu in Budimpešti, po izteku angažmaja v Hamburgu leta 1897 pa je postal intendant dunajske dvorne opere. Vzkipljivi in občutljivi umetnik je v tej častitljivi ustanovi od vseh neizprosno zahteval popolno predanost glasbi. Nakopal si je kopico nasprotnikov in leta 1907 so ga končno spodnesli s pomočjo umazanih, s protisemitizmom začinjenih intrig. Mahler je bil eden največjih dirigentov svojega časa. Z Dunaja se je umaknil v New York, kjer je dirigiral v Metropolitanski operi in v filharmoničnem orkestru, vendar mu je opešalo srce. Izčrpan od garanja (leta in leta je počitnice porabljal za komponiranje svojih orjaških simfonij) se je iz Amerike vrnil domov umret.

Delo [uredi]

Danes Mahlerja obravnavamo kot enega najpomembnejših pozno-romantičnih skladateljev. Za njegov duhovni svet je značilna zmožnost silovitega čustvenega podoživljanja univerzalnih umetniških, filozofskih ter religioznih idej in nasprotij med njimi. Z izjemama zgodnjega klavirskega kvinteta in Totenfeier (izvirne različice prvega stavka njegove 2. simfonije), je Mahlerjev opus sestavljen le iz simfoničnih ter vokalnih del. Poleg devetih dokončanih in oštevilčenih simfonij (deseta je nedokončana) so njegova osrednja dela še cikel pesmi Lieder eines fahrenden Gesellen (Popotnikove pesmi), Kindertotenlieder ter sinteza simfoničnega in vokalnega cikla Das Lied von der Erde ('Pesem o Zemlji').

Simfonije [uredi]

1. simfonija (D dur, »Titan«, 1884–1888)
2. simfonija (c mol, »Vstajenje«, 1888–1894)
3. simfonija (d mol, 1895–1896)
4. simfonija (G dur, 1899–1901)
5. simfonija (cis mol, 1901–1902)
6. simfonija (a mol, »Tragična« (1903–1904)
7. simfonija (e mol, »Pesem noči«, 1904–1905)
8. simfonija (Es dur, »Simfonija tisočev«, 1906)
9. simfonija (D dur, »Zemeljska žalost« in »Ozarjeno hrepenenje«, 1909–1910)
10. simfonija (fis mol/dur, 1910, dokončan je samo 1. stavek)

Galerija [uredi]

Mahler kot otrok, 1865
Portret, 1893
Hiša v Leipzigu, kjer je skomponiral 1. simfonijo
Prva skladateljska uta v Steinbachu am Attersee (Gornja Avstrija)
Druga skladateljska uta v Majerniku na Vrbskem jezeru. Tu so nastale najpomemnejše simfonije 5 - 8.
Mahlerjeva vila na Vrbskem jezeru
Tretja skladateljska uta v Dobbiacu/Toblachu (Italija)
Žena Alma Mahler
"Chorus mysticus" iz 8. simfonije
Vaje za krstno izvedbo 8. simfonije, München 1910
Izvedba 8. simfonije v Ljubljani 2011, dirigiral Valerij Gergijev
Grob na pokopališču Grinzinger na Dunaju