Hamburg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg
Freie und Hansestadt Hamburg
Binnenalster am Abend.jpg
Zastava Grb
Flag of Hamburg.svg Grb Hamburga
Lega
Zemljevid Nemčije z označeno lego Hamburga
Koordinate 53° 33′ N, 9° 59′ E (v angleščini)
Časovni pas CET/CEST (UTC+1/+2)
Osnovni podatki
Država Flag of Germany.svgNemčija
NUTS-regija Flag of Europe.svg DE6
ISO 3166-2 DE-HH
Poštne številke 20001–21149, 22001–22769
Območna številka 040
Registrska oznaka vozil HH
Površina  755 km²
Prebivalstvo 1.760.322 (30.6.2007)[1]
 - Gostota 2330/km²
BDP (nominalni) 79,97 milijard € (2005)
Politika
Prvi župan Olaf Scholz (SPD)
Vladajoča stranka SPD
Glasov v Zveznem svetu 3 (od 69)
Uradna spletna stran www.hamburg.de

Hamburg (nemška izgovarjava [ˈhambʊʁk]; nizkonemško Hamborg, ['hambɔːx]) je drugo največje nemško mesto in obenem zvezna dežela. Je sedmo največje mesto v Evropski uniji in največje mesto, ki ni obenem prestolnica. Hamburško pristanišče je drugo največje v Evropi in deveto največje na svetu. Hamburg na severu meji na Schleswig-Holstein, na jugu pa na Spodnjo Saško.

Uradno ime Svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg; nizkonemško Free un Hansestadt Hamborg) se nanaša na članstvo Hamburga v srednjeveški trgovski zvezi Hansi in poudarja položaj Hamburga kot mesta, ki ni podrejeno nobeni deželni oblasti, ampak ima sámo status mestne dežele v Zvezni republiki Nemčiji.

V Hamburgu ima svoj sedež Mednarodno pomorsko sodišče.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Lega in obseg[uredi | uredi kodo]

Hamburg leži na južnem koncu Jutlandije, zemljepisno osredinjeno (a) med celinsko Evropo in Skandinavijo in (b) med Severnim in Baltskim morjem. Mesto leži na sotočju reke Labe z rekama Alster in Bille, središče mesta pa ob umetnih jezerih Binnenalster (»Notranja Alster«) in Aussenalster (»Zunanja Alster«). Najvišja vzpetina v mestu je Hasselbrack na meji s Spodnjo Saško (116 m n.m.).


Pred in v ustju Labe 100 km proti severozahodu ležijo trije otoki, ki pripadajo mestu: Neuwerk, Scharhörn in Nigehörn.

Hamburg v današnjih mejah obstaja od leta 1937, ko je z Zakonom o Velikem Hamburgu (Groß-Hamburg-Gesetz) izgubil nekatere eksklave v sosednji Prusiji, pridobil pa predmestja Altona, Harburg in Wilhelmsburg

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

V 17. stol. je bil Hamburg največje nemško mesto, saj mu je tridesetletna vojna prizanesla. Največje število prebivalcev v svoji zgodovini je mesto doseglo leta 1964 (1,9 mio.). Zaradi izseljevanja iz mestnega središča v predmestja (suburbanizacija) je do leta 1986 število prebivalcev padlo na 1,6 mio., od takrat pa zopet naraslo na današnjih 1,75 mio. Projekcije kažejo, da se število v naslednjih 20 letih lahko povzpne do 2 mio. Hamburg bi tako bil najhitreje rastoča nemška metropola.

V letu 2006 je imelo 14,2 % prebivalcev tuje državljanstvo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Mestna oblast[uredi | uredi kodo]

Hamburška mestna hiša

Hamburški mestni svet (Hamburgische Bürgerschaft) je obenem tudi deželni parlament. Prvi župan (Erster Bürgermeister) predseduje Senatu (Senat), ki opravlja naloge vlade. Hamburg ima tudi svoje naddeželno sodišče (Hanseatisches Oberlandesgericht Hamburg) in ustavno sodišče (Hamburgisches Verfassungsgericht).

Na zadnjih volitvah 29. februarja 2004 je prvič v zgodovini absolutno večino v Mestnem svetu dobila CDU, ki od tedaj vlada sama. Opozicijo sestavljajo SPD in Zeleni.

Hamburg se deli na sedem mestnih cetrti (Bezirke)

  • Hamburg-center (Hamburg-Mitte)
  • Altona
  • Eimsbüttel
  • Hamburg-sever (Hamburg Nord)
  • Wandsbek
  • Bergedorf
  • Harburg

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Hamburg je trgovsko, prometno in storitveno središče nadregionalnega pomena. Njegovo širše območje spada med najpomembnejša industrijska območja v Nemčiji. BDP po kupni moči na prebivalca dosega v Hamburgu indeks 195,2 (EU27: 100) (2004) in je na četrtem mestu med vsemi regijami Evropske unije, za Londonom, Brusljem in Luksemburgom.[2]

Industrija[uredi | uredi kodo]

Najpomembnejši sektorji so proizvodnja industrijskih dobrin široke potrošnje, letalska (Airbus), kemična, elektrotehnična, strojna industrija in ladjedelništvo.

Promet[uredi | uredi kodo]

Kontejnerski terminal v hamburškem pristanišču

Hamburško pristanišče je največje v Nemčiji, za nekatere vrste tovora (kava, preproge) pa tudi največje na svetu. Večina prometa je kontejnerskega (leta 2006 so pretovorili rekordnih 8,8 milijonov kontejnerjev). Razvoj pristanišča in članstvo v Hansi sta vse od srednjega veka vplivala na razvoj mesta.

Hamburg je največje železniško vozlišče severne Evrope.

Storitve[uredi | uredi kodo]

Hamburg je največje bančno središče severne Nemčije.

Mnoge velike medijske družbe imajo svoj sedež v Hamburgu. Tu izhajajo Der Spiegel, Stern in Die Zeit. Skupaj se v Hamburgu ustvari polovica vsega nemškega nadregionalnega tiska. Poleg tega ima tu svoj sedež nemška tiskovna agencija dpa. Javna radiotelevizijska postaja NDR za skoraj celotno področje severne Nemčije ima tu svoj sedež in proizvaja informativni program za celotno Nemčijo.

Hamburg spada med dvajset največjih svetovnih kongresnih središč.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Jezik[uredi | uredi kodo]

Do 19. stol. je bila nizka nemščina prevladujoči jezik, a jo je do 20. stol. izrinila visoka nemščina, ki je bila že od 16. stol. pridobivala na pomenu. Vseeno hamburški dialekt ohranja mnoge elemente nizke nemščine in se jasno ločuje od drugih severnonemških dialektov.

Izobraževanje[uredi | uredi kodo]

V Hamburgu se nahajata dve javni univerzi: Univerza Hamburg in Tehniška univerza Hamburg-Harburg, poleg njiju pa še številne javne in zasebne visoke šole.

Vera[uredi | uredi kodo]

Večinska veroizpoved je protestantizem, območje mesta pa spada pod Severnolabsko evangeličansko-luteransko cerkev, ki ima v mestu sedež enega svojih treh škofov.

Hamburg je od leta 1993 tudi sedež katoliške nadškofije.

Zaradi svojih pomorskih povezav v Hamburgu tradicionalno deluje velika skupina manjših verskih skupnosti. Tu je leta 1834 nastala prva nemška baptistična skupnost. V mestu so prisotni tudi Judje in od 60. let 20. stol. muslimani.

Gledališče, opera, balet[uredi | uredi kodo]

Hamburg ima dve državni (Deutsches Schauspielhaus, Thalia Theater) in nešteta zasebna gledališča.

Prva operna hiša v Nemčiji je bila 2. januarja 1678 ustanovljena v Hamburgu. Danes sodi med uglednejše v svetu, ravno tu je npr. Placido Domingo začel svojo kariero v Evropi. Tu domuje tudi eden najboljših svetovnih baletnih ansamblov.

Šport[uredi | uredi kodo]

Nogometni klub Hamburger SV, ki ima sedež v mestu, je edini izmed ustanoviteljev Bundeslige, ki v najvišji zvezni ligi igra nepretrgoma od samega začetka. FC St. Pauli je drug pomembni mestni klub, ki je tudi že igral v Bundesligi.

Kot veliko mesto Hamburg v zadnjih letih uspešno trži svoj lastni maraton in kolesarsko dirko po mestu.

V letih 1974 in 2006 je Hamburg gostil Svetovno prvenstvo v nogometu, leta 2007 pa še Svetovno prvenstvo v rokometu.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]