Nemško cesarstvo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nemško cesarstvo
Deutsches Reich
1871–1918
Zastava Grb
Geslo
Gott mit uns
(nemško: "Bog z nami”)
Himna
Heil dir im Siegerkranz
Obseg cesarstva leta 1914
Glavno mesto Berlin
Jeziki uradni: nemščina
Vlada ustavna monarhija
cesar
 -  1871–1888 Viljem I.
 -  1888 Friderik III.
 -  1888–1918 Viljem II.
kancler
 -  1871–1890 Otto von Bismarck (prvi)
 -  8.–9. november 1918 Friedrich Ebert (zadnji)
Zgodovinsko obdobje imperializem
 -  združitev 18. januar 1871
 -  razglasitev republike 9. november 1918
 -  abdikacija cesarja 28. november 1918
Površina
 -  1910 540.857,54 km²
Prebivalstvo
 -  1871 (ocena) 41.058.792 
 -  1890 (ocena) 49.428.470 
 -  1910 (ocena) 64.925.993 
     Gostota 120 /km²
Valuta zlata marka (do 1914)
papirna marka (po 1914)
Predhodnik
Naslednik
Severnonemška konfederacija
Bavarska
Württemberg
Baden
Hesse
Weimarska republika
Republika Alzacija-Lorena
Svobodno mesto Gdansk
Druga poljska republika
Litva
Posarje (Društvo narodov)
Površina in število prebivalstva ne vključujeta kolonij.
Vir:[1] Vir::[2]
Izraz Nemško cesarstvo se včasih uporablja tudi za Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti.

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918. Bilo je imperij v Evropi in čezmorskih deželah, ki mu je vladala Prusija. Drugo nemško cesarstvo je sledilo Nemški zvezi in kratkotrajni Severnonemški zvezi (1866-1870), ustvaril pa ga je Bismarck po francosko-pruski vojni. Združil je petindvajset nemških držav, ki jim je zavladal pruski kralj iz rodbine Hohenzollern. Kralj je z nastankom cesarstva postal cesar Viljem I.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Leta 1879 je Nemško cesarstvo sklenila zvezo z Avstro-Ogrsko in Nemci so začeli vlagati v gospodarstvo jugovzhodne Evrope. Leta 1884 je Bismarck predsedoval konferenci evropskih kolonialnih sil v Berlinu, kjer naj bi določili meje med afriškimi ozemlji. Istega leta je Karl Peters ustanovil Družbo za nemško kolonizacijo in Bismarck je za Nemčijo zahteval tri območja v Afriki: Nemško Jugozahodno Afriko na meji s Kapsko kolonijo, Kamerun in Togo, kjer je imela Velika Britanija dolgo monopol nad trgovino, ter Nemško Vzhodno Afriko, katere priključitev Nemčiji bi ogrozila britanske interese v Zanzibarju. Nemčija je zahtevala tudi severni del Nove Gvineje in Bismarckov arhipelag v Tihem oceanu. Ko je na oblast prišel Viljem II. (1888), je Nemčija pridobila še več novih kolonij, posebej na Daljnem vhodu. Leta 1898 je vzela v zakup kitajsko provinco Šantung, od Španije pa je kupila Karolinsko in Mariansko otočje. Leta 1899 so si Nemško cesarstvo in ZDA razdelile otočje Samoo. Nemčija se je skoraj zapletla v spor z Veliko Britanijo, a sta ga državi leta 1900, potem ko je Velika Britanija pomagala dušiti boksarsko vstajo, preprečili s sporazumom. Istega leta je nemški kancler postal von Bülow (1900-1909). Nemška industrija je tako napredovala, da se je država razvila v največjo evropsko industrijsko silo in iskanje novih trgov je neizogibno vodilo v napete odnose z drugimi kolonialnimi velesilami. Ko je von Tirpitz okrepil nemško ladjevje, je postalo ogroženo ladjevje Velike Britanije, tekmovanje s Francijo v Afriki pa je lata 1905 povzročilo maroško krizo. Temu je sledila druga maroška kriza (1911) kjer so se države nevarno približale mednarodnemu spopadu. Sarajevski atentat je cesarstvo presenetil. Po razpravi je bilo sklenjeno, da je potrebno zvezo z Avstro-Ogrsko iz leta 1879 spoštovati, čeprav bi to pomenilo vojno Rusijo in Francijo. Med prvo svetovno vojno so zavezniki zavzeli večino nemških prekomorskih ozemelj in po versajskem miru je Nemčija izgubila ves čezmorski imperij, ki je postal mandatno ozemlje. V imenu Društva narodov so ga upravljale države zmagovalke. Ob koncu vojne je cesar abdiciral in ustanovljena je bila weimarska republika.

Ustanovne države cesarstva[uredi | uredi kodo]


Zgodovina Nemčije
Flag of Germany.svg
Antika
Germanska plemena
Preseljevanje ljudstev
Frankovsko cesarstvo
Srednjeveška Nemčija
Sveto rimsko cesarstvo
Nemška vzhodna kolonizacija
Nastanek naroda
Renska konfederacija
Nemška zveza
Severnonemška konfederacija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo
Nemčija med prvo svetovno vojno
Weimarska republika
Weimarska republika
Tretji rajh
Tretji rajh
Nemčija med drugo svetovno vojno
Razdvojena in združena
Po 1945
Vzhodna Nemčija
Zahodna Nemčija
Združitev Nemčije
Današnja Nemčija
Moderna Nemčija
Po temah
Vojaška zgodovina Nemčije
Kronologija
Zgodovina nemščine
uredi

Nemške kolonije[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Nemško cesarstvo: administrativna razdelitev in občine, 1900-1910" (nemščina). Pridobljeno dne 2007-04-25. 
  2. ^ "Prebivalstvena statistika Nemškega cesarstva, 1871" (nemščina). Pridobljeno dne 2007-04-25. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]