Nemška demokratična republika

Deutsche Demokratische Republik Nemška demokratična republika ←   ← 1949–1990 → Zastava Grb Geslo: "Proletarier aller Länder, vereinigt Euch!" ("Proletarci vseh dežel, združite se!") Himna: "Auferstanden aus Ruinen" ("Vstali iz ruševin") Glavno mesto: Vzhodni Berlin 52°31′N, 13°24′E Jezik(i): nemščina Vlada: Vrednost, podana za »government_type« ni ustrezna. Predsednik državnega sveta:  - 1949–60 Wilhelm Pieck  - 1960–73 Walter Ulbricht  - 1973–76 Willi Stoph  - 1976–89 Erich Honecker  - 1989 Egon Krenz  - 1989–90 Manfred Gerlach Predsednik ministrskega sveta:  - 1949–64 Otto Grotewohl  - 1964–73 Willi Stoph  - 1973–76 Horst Sindermann  - 1976–89 Willi Stoph  - 1989–90 Hans Modrow  - 1990 Lothar de Maizière Zakonodajalec: Volkskammer Zgodovinsko obdobje: hladna vojna  - ustanovitev 7. oktober, 1949  - ponovna združitev Nemčije 3. oktober, 1990 Površina:  - 1990 108.333 km² Prebivalstvo:  - 1990 (ocena) 16.111.000       Gostota: 148,7 /km² Valuta: vzhodnonemška marka (M) do 30. junija 1990 nemška marka (DM) od 1. julija 1990 Danes del:  Nemčija

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (nemško Deutsche Demokratische Republik ali DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije. Mejo s Poljsko na Odri in Nisi, ki je bila določena na potsdamski konferenci, so potrdili s pogodbo v Zgorzelecu leta 1950. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil Vzhodni Berlin. Zaradi obstoja Zahodnega Berlina, ki je bil politično del Zvezne republike Nemčije, čeprav od nje oddaljen 150 km, so se pogosto pojavljale resne težave, kot sta bila berlinski zračni most in berlinski zid.

Znamka ob 25-letnici NDR

V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke reparacije Sovjetski zvezi. Leta 1953 je v državi prišlo do nemirov, ki so jih zadušile sovjetske čete. Republika se je leta 1954 razglasila za suvereno državo. Leta 1955 je postala soustanoviteljica Varšavskega pakta, leta 1956 pa je ustanovila državno ljudsko armado. Leta 1960 je postal predsednik državnega sveta Walter Ulbricht, generalni sekretar Enotne socialistične stranke. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane Ostpolitik, vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v OZN in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v ostalih zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod Erichom Honeckerjem, predsednikom državnega sveta v letih 1976-1989, uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija Stasi je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in Leipzigu več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina Novi forum zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933 in 3. oktobra 1990 so se dežele, ki so jo sestavljale, pridružile Zvezni republiki Nemčiji in NDR je prenehala obstajati.

Zgodovina Nemčije
Antika
Germanska plemena
Preseljevanje ljudstev
Frankovsko cesarstvo
Srednjeveška Nemčija
Sveto rimsko cesarstvo
Nemška vzhodna kolonizacija
Nastanek naroda
Renska konfederacija
Nemška zveza
Severnonemška konfederacija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo
Nemčija med prvo svetovno vojno
Weimarska republika
Weimarska republika
Tretji rajh
Tretji rajh
Nemčija med drugo svetovno vojno
Razdvojena in združena
Po 1945
Vzhodna Nemčija
Zahodna Nemčija
Združitev Nemčije
Današnja Nemčija
Moderna Nemčija
Po temah
Vojaška zgodovina Nemčije
Kronologija
Zgodovina nemščine

Glej tudi

• zgodovina Nemčije
• seznam propadlih držav