Nemška demokratična republika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nemška demokratična republika
Deutsche Demokratische Republik

 

1949–1990
Zastava Grb
Geslo
"Proletarier aller Länder, vereinigt Euch!"
("Proletarci vseh dežel, združite se!")
Himna
"Auferstanden aus Ruinen"
("Vstali iz ruševin")
Glavno mesto Vzhodni Berlin
Jeziki nemščina
Vlada ljudska republika
Predsednik državnega sveta
 -  1949–60 Wilhelm Pieck
 -  1960–73 Walter Ulbricht
 -  1973–76 Willi Stoph
 -  1976–89 Erich Honecker
 -  1989 Egon Krenz
 -  1989–90 Manfred Gerlach
 -  1990 Sabine Bergmann-Pohl
Predsednik ministrskega sveta
 -  1949–64 Otto Grotewohl
 -  1964–73 Willi Stoph
 -  1973–76 Horst Sindermann
 -  1976–89 Willi Stoph
 -  1989–90 Hans Modrow
 -  1990 Lothar de Maizière
Zakonodajno telo Volkskammer
Zgodovinsko obdobje hladna vojna
 -  ustanovitev 7. oktober 1949
 -  ponovna združitev Nemčije 3. oktober 1990
Površina
 -  1990 108.333 km²
Prebivalstvo
 -  1990 (ocena) 16.111.000 
     Gostota 148,7 /km²)
Valuta vzhodnonemška marka (M) do 30. junija 1990
nemška marka (DM) od 1. julija 1990
Internet TLD .dd1
Calling code +37
Danes del Zastava Nemčije Nemčija

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (nemško Deutsche Demokratische Republik ali DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije. Mejo s Poljsko na Odri in Nisi, ki je bila določena na potsdamski konferenci, so potrdili s pogodbo v Zgorzelecu leta 1950. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil Vzhodni Berlin. Zaradi obstoja Zahodnega Berlina, ki je bil politično del Zvezne republike Nemčije, so se pogosto pojavljale resne težave. V letih 1948 in 1949 sta vladi ZDA in Velike Britanije v odgovor na sovjetsko zaporo Berlina ustanovili berlinski zračni most. Med državama je potekal tudi več kot 150 km dolg berlinski zid.

Znamka ob 25-letnici NDR

V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke reparacije Sovjetski zvezi. Leta 1953 je v državi prišlo do nemirov, ki so jih zadušile sovjetske čete.[1] Republika se je leta 1954 razglasila za suvereno državo. Leta 1955 je postala soustanoviteljica Varšavskega pakta, leta 1956 pa je ustanovila državno ljudsko armado. Leta 1960 je postal predsednik državnega sveta Walter Ulbricht, generalni sekretar Enotne socialistične stranke. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane Ostpolitik, vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v OZN in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v ostalih zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod Erichom Honeckerjem, predsednikom državnega sveta v letih 1976-1989, uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija Stasi je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in Leipzigu več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina Novi forum zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR-u izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933. 3. oktobra 1990 so se dežele, ki so jo sestavljale, pridružile Zvezni republiki Nemčiji in NDR je prenehala obstajati.


Zgodovina Nemčije
Flag of Germany.svg
Antika
Germanska plemena
Preseljevanje ljudstev
Frankovsko cesarstvo
Srednjeveška Nemčija
Sveto rimsko cesarstvo
Nemška vzhodna kolonizacija
Nastanek naroda
Renska konfederacija
Nemška zveza
Severnonemška konfederacija
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo
Nemčija med prvo svetovno vojno
Weimarska republika
Weimarska republika
Tretji rajh
Tretji rajh
Nemčija med drugo svetovno vojno
Razdvojena in združena
Po 1945
Vzhodna Nemčija
Zahodna Nemčija
Združitev Nemčije
Današnja Nemčija
Moderna Nemčija
Po temah
Vojaška zgodovina Nemčije
Kronologija
Zgodovina nemščine
uredi

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Nefjodov V. V. SED a kultura NDR. Historicka monografie. Hradec Kralove, 2009.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]