Nemška demokratična republika
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
|
|||
| Nacionalno geslo: - | |||
 |
|||
| Uradni jezik | nemščina | ||
| Glavno mesto | Vzhodni Berlin, uradno: »Berlin, Hauptstadt der DDR«
(Berlin, glavno mesto NDR) |
||
| Površina | 108,333 km² | ||
| Prebivalstvo
|
17.000.000
|
||
| Ustava | 7. oktober 1949 | ||
| Valuta | vzhodnonemška marka | ||
| Časovni pas | UTC +1 | ||
| Državna himna | Auferstanden aus Ruinen (Vstali smo iz ruševin) |
||
| Nacionalna klicna koda | +37 | ||
| ISO 3166-1 | DD (zastarelo) | ||
| ISO 3166-3 | DDDE | ||
Nemška demokratična republika, s kratico NDR (nemško Deutsche Demokratische Republik ali DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije. Mejo s Poljsko na Odri in Nisi, ki je bila določena na potsdamski konferenci, so potrdili s pogodbo v Zgorzelecu leta 1950. Glavno mesto Nemške demokratične republike je bil Vzhodni Berlin. Zaradi obstoja Zahodnega Berlina, ki je bil politično del Zvezne republike Nemčije, čeprav od nje oddaljen 150 km, so se pogosto pojavljale resne težave, kot sta bila berlinski zračni most in berlinski zid.
V prvih petih letih obstoja je morala republika plačati visoke reparacije Sovjetski zvezi. Leta 1953 je v državi prišlo do nemirov, ki so jih zadušile sovjetske čete[1]. Republika se je leta 1954 razglasila za suvereno državo. Leta 1955 je postala soustanoviteljica Varšavskega pakta, leta 1956 pa je ustanovila državno ljudko armado. Leta 1960 je postal predsednik državnega sveta Walter Ulbricht, generalni sekretar Enotne socialistične stranke. Leta 1972 je Zvezna republika Nemčija na podlagi svoje politike, imenovane Ostpolitik, vzpostavila diplomatske odnose z NDR. Naslednje leto je sledilo sprejetje v OZN in s tem je NDR postala splošno priznana država. Čeprav je bilo njeno gospodarsko okrevanje po drugi svetovni vojni počasnejše kot v ostalih zahodnih državah, je Vzhodna Nemčija pod Erichom Honeckerjem, predsednikom državnega sveta v letih 1976-1989, uspela postaviti močnejše industrijske temelje kot večina ostalih članic Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč. Kljub temu je njen močno zbirokratiziran in centraliziran nadzorni sistem postopno slabel, z vrha se je širila korupcija in tajna policija Stasi je postala vse bolj neusmiljena. Leta 1989 je bilo v Berlinu in Leipzigu več množičnih demonstracij, na katerih je reformistična skupina Novi forum zahtevala demokracijo. Novembra 1989 so podrli berlinski zid in Enotna socialistična stranka se je odrekla monopolu nad oblastjo. Marca 1990 so v NDR izpeljali prve svobodne volitve po letu 1933 in 3. oktobra 1990 se je ponovno združila z Zahodno Nemčijo ter tako nehala obstajati.
Zgodovina Nemčije |
|---|
 |
| Antika |
| Germanska plemena |
| Preseljevanje ljudstev |
| Frankovsko cesarstvo |
| Srednjeveška Nemčija |
| Sveto rimsko cesarstvo |
| Nemška vzhodna kolonizacija |
| Nastanek naroda |
| Renska konfederacija |
| Nemška zveza |
| Severnonemška konfederacija |
| Nemško cesarstvo |
| Nemško cesarstvo |
| Nemčija med prvo svetovno vojno |
| Weimarska republika |
| Weimarska republika |
| Tretji rajh |
| Tretji rajh |
| Nemčija med drugo svetovno vojno |
| Razdvojena in združena |
| Po 1945 |
| Vzhodna Nemčija |
| Zahodna Nemčija |
| Združitev Nemčije |
| Današnja Nemčija |
| Moderna Nemčija |
| Po temah |
| Vojaška zgodovina Nemčije |
| Kronologija |
| Zgodovina nemščine |
| uredi |
[uredi] Opombe in sklici
[uredi] Glej tudi
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
