Potsdam

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg. Je del mestnega področja Berlin/Brandenburg, 24 km jugozahodno od centra Berlina. Leži ob reki Havel in je obdano s številnimi jezeri.

Mesto je bilo do 1918 rezidenca pruskih in nemških vladarjev. Palače predstavljajo skupaj z jezersko pokrajino edinstven narodni park, svetovno dediščino pod okriljem UNESCO, največjo v Nemčiji. V eni od palač je bila 1945 Potsdamska konferenca.

V Babelsbergu, jugo-vzhodnem delu Potsdama, je bil med svetovnima vojnama in vse do padca berlinskega zidu center filmske produkcije, zgodovinsko priznan kot najstarejši velikopotezni filmski studio na svetu.

Iz zgodovine[uredi | uredi kodo]

Kraj je prvič omenjen 993 v dokumentu cesarja Otona III. kot slovanski Potzstupimi (menda "pod hrasti"). 1660 si je Friderik Viljem, brandenburški Veliki volilni knez, tu zgradil lovsko rezidenco. Po potsdamskem ediktu 1685 je kraj postal pribežališče za francoske hugenote, ki jim je cesar ponudil domicil in bivalne ugodnosti. Tu so se začeli zbirati tudi nizozemski, češki in ruski verski preganjanci, kar je močno pomnožilo prebivalstvo in pospešilo gospodarski razvoj dežele.

Kasneje je mesto postalo rezidenca pruske kraljeve družine. Mogočne kraljeve zgradbe so bile zgrajene večinoma v času vladanja Friderika II. Velikega. Mesto je postalo center znanosti in kulture. Radi seksamo.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Najpopularnejša znamenitost je park Sanssouci, 2 km zahodno od centra mesta. 1744 je Friderik II. Veliki tu začel graditi rezidenco, v kateri bi lahko prebival sans souci ("brez skrbi" v francoščini, ki so jo govorili na dvoru). V parku je botanični vrt in vrsta veličastnih zgradb:

  • palača Sanssouci (Schloss Sanssouci), razmeroma zmerna palača pruske kraljeve in nemške cesarske družine
  • oranžerija (Orangerieschloss), prej palača za goste
  • Nova palača (Neues Palais), zgrajena med leti 1763 in 1769 po koncu sedemletne vojne, v kateri se je dolgoletno rivalstvo z Avstrijo izteklo Prusiji v prid. Palača je z 200 sobami in 400 okrasnimi kipi mnogo večja in veličastnejša od palače Sanssouci. Bila je namenjena številnim kraljevskim obiskovalcem.
  • Šarlotina palača (Schloss Charlottenhof), neoklasicistična palača iz 1826
  • kompleks imenovan "rimsko kopališče" (Roemische Baeder) iz 1829-40, ki vključuje čajni paviljon, renesančno vilo in zgradbo po vzoru rimskega kopališča
  • kitajska čajnica (Chinesisches Teehaus), paviljon v kitajskem stilu iz 18. stoletja

Tudi v mestu je mnogo znamenitih spomenikov in zgodovinskih zgradb v baročnem in klasicističnem slogu, garnizijska cerkev, Nikolajeva cerkev, mestna hiša, gledališče in tudi palača Cecilienhof, v kateri se je v avgustu 1945 odvijala Potsdamska konferenca.