Rim

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rim
Roma
Občina (comune)
Roma Capitale
Rimske znamenitosti: zgoraj levo Kolosej, nato pa (v smeri urinega kazalca) spomenik Vittoria Emanuela II., gradič Castel Sant'Angelo, zračni pogled na zgodovinski center mesta, kupola Bazilike sv. Petra v Vatikanu, vodnjak Trevi in Piazza della Repubblica.

Zastava

Grb
Vzdevek: Večno mesto, Mesto na sedmih gričih, Popek sveta
Ozemlje občine (Roma Capitale) znotraj pokrajina Roma
Rim is located in Italija
Rim
Rim
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 41°54′N 12°30′E / 41.9°N 12.5°E / 41.9; 12.5Koordinati: 41°54′N 12°30′E / 41.9°N 12.5°E / 41.9; 12.5
Država Zastava Italije Italija
Dežela Lacij
Pokrajina Roma (RM)
Ustanovitev 21. april, 753 pr. n. št.
Upravljanje
 • Župan Gianni Alemanno (PdL)
Površina
 • Skupno 1.285,31 km2
Nadmorska višina 20 m
Prebivalstvo (september 2011)[1][2]
 • Skupno 2.777.979
 • Gostota 2.200 preb./km2
Demonim Roman
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 00100; 00121 do 00199
Klicna koda 06
Zavetnik sveti Peter in sveti Pavel
Dan 29. junij
Spletna stran Uradna spletna stran

Rím (italijansko Roma) je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim. Je eno izmed največjih mest v Evropi s približno dvema milijonoma in pol prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto (Città eterna). Razprostira se na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih: Palatino (Palatin), Aventino (Aventin), Capitol (Kapitol), Quirinale (Kvirinal), Viminale (Viminal), Esquilino (Eskvilin) in Celio (Celijo).

V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve.

Zgodovina Rima[uredi | uredi kodo]

Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v 8. stoletju pr. n. št. Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto ustanovila brata Romul in Rem 21. aprila leta 753 pr. n. št. Tako je Romul postal prvi rimski kralj, ki mu je sledilo še šest monarhov, ki so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.

Med tem časom je Rim bil številne bitke, s katerimi je zasedel celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so Galci napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z vojnami proti različnim italskim ljudstvom, Galcem, Kartažanom in Makedoncem so Rimljani utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti Španiji in Makedoniji.

V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z državljansko vojno in Spartakovim uporom. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z Julijem Cezarjem, ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do Sirije in Armenije.

Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka Rimskega imperija.

Kolosej

Antični Rim[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Antični Rim.

Eden od simbolov Rima, Kolosej ali Flavijski amfiteater (70-80 AD), je največji amfiteater kdajkoli zgrajen v Rimskem cesarstvu. Zgraditi so ga dali cesarji Flavijske rodbine: Vespazijan, Tit in Domicijan, zato tudi Flavijski amfiteater. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu Nerona v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 našega štetja. V njem so organizirali borbe gladiatorjev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.

Srednjeveški Rim[uredi | uredi kodo]

Pogosto spregledana rimska srednjeveška dediščina je ena izmed največjih v italijanskih mestih. Bazilike še iz časa paleokrščanske dobe, vključno z baziliko Marije Snežne in baziliko Sv. Pavla izven obzidja (slednje večkrat predelane v 19. stoletju), imata obe plemenite mozaike iz 4. stoletja. Poznejši pomembni srednjeveški mozaiki in freske so v cerkvah Sv. Marija onkraj Tibere, Santi Quattro Coronati in Santa Pressedi. Srednjeveške stavbe vključujejo številne stolpe, največja pa sta Torre delle Milizie in Torre dei Conti, obe zraven Rimskega foruma in ogromnega stopnišča, ki vodi do bazilike Sv. Marija Aracoeli.

Šport[uredi | uredi kodo]

Leta 1960 je Rim gostil Poletne olimpijske igre. Tukaj imata sedež dva pomembna italijanska nogometna kluba, A.S. Roma in S.S. Lazio, ki svoje domače tekme igrata na olimpijskem stadionu. V mestu je med letoma 1925 in 1954 potekala dirka za Veliko nagrado Rima.

Povezave[uredi | uredi kodo]

Rim je od leta 1956 ekskluzivno mesto-dvojček Pariza,[3] po načelu »Solo Parigi è degna di Roma; solo Roma è degna di Parigi« (»Samo Pariz je vreden Rima; samo Rim je vreden Pariza«). Druge mednarodne povezave z mesti (pobratena, sestrska ali partnerska mesta) so:

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]