Rim

Rim
	Rim; Roma
; Zastava	; Grb
	Vzdevek: Večno mesto
	Geslo: SPQR: Senatus PopulusQue Romanus
	Geografska lega Rima v Italiji
Koordinati: 41°54′″N 12°30′″E / <span class="geo-dec geo" title="Zemljevidi, zračni posnetki in drugi podatki za Expression error: Unexpected / operator Expression error: Unexpected / operator">Expression error: Unexpected / operator, Expression error: Unexpected / operator
Ustanovitev	21. april 753 pr. n. št.
	Upravljanje
- župan	Walter Veltroni
Površina
- mesto:	1285 km²
- urbano:	5352 km²
Nadmorska višina	+20 m
	Prebivalstvo (december 2006)
- mesto:	2.705.603
- gostota:	1985 preb./km²
- urbano:	4.013.057
- velemesto:	5.493.308
Časovni pas	CET (UTC+1)
Poštne številke	00121 do 00199
Območna koda	06
	Zavetnika: sveti Peter in sveti Pavel
	Uradna spletna stran: comune.roma.it

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje

Rím (italijansko Roma) je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim. Je eno izmed največjih mest v Evropi s približno dvema milijonoma in pol prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto (Città eterna). Razprostira se na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih: Palatino (Palatin), Aventino (Aventin), Capitol (Kapitol), Quirinale (Kvirinal), Viminale (Viminal), Esquilino (Eskvilin) in Celio (Celijo).

V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve.

V Rimu imata sedež dva pomembna italijanska nogometna kluba, A.S. Roma in S.S. Lazio, ki svoje domače tekme igrata na olimpijskem stadionu.

Vsebina

1 Zgodovina Rima
- 1.1 Antični Rim
- 1.2 Srednjeveški Rim
2 Šport
3 Viri in opombe
4 Glej tudi
5 Zunanje povezave

[uredi] Zgodovina Rima

Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v 8. stoletju pr. n. št. Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto ustanovila brata Romul in Rem 21. aprila leta 753 pr. n. št. Tako je Romul postal prvi rimski kralj, kateremu je sledilo še šest monarhov, ki so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), katera je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.

Med tem časom je Rim bil številne bitke, s katerimi je okupiral celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so Galci napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z vojnami proti različnim italskim ljudstvom, Galcem, Kartažanom in Makedoncem so Rimljani utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti Španiji in Makedoniji.

V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z državljansko vojno in Spartakovim uporom. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z Julijem Cezarjem, ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do Sirije in Armenije.

Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka Rimskega imperija.

Kolosej

[uredi] Antični Rim

Eden od simbolov Rima Kolosej ali Flavijski amfiteater (70-80 AD), je največji amfiteater kdajkoli zgrajen v Rimskem cesarstvu. Zgraditi so ga dali cesarji Flavijske rodbine: Vespazijan, Tit in Domicijan. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu Nerona v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 po Kristusu. V njem so organizirali borbe gladiatorjev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.

[uredi] Srednjeveški Rim

Pogosto spregledana, Rimska srednjeveška dediščina je ena izmed največjih v Italijanskih mestih. Bazilike še iz časa Paleokrščanske dobe vključno z baziliko Marije Snežne in baziliko Sv. Pavla izven obzidja (slednje velikokrat predelane v 19. stoletju), obe imata plemenite mozaike iz 4. stoletja. Poznejši opazni srednjeveški mozaiki in freske so še lahko najdene v cerkvah Sv. Marija onkraj Tibere, Santi Quattro Coronati in Santa Pressedi. Vložene stavbe vključujejo številne stolpe, največji pa je Torre delle Milizie in Torre dei Conti, obe zraven Rimskega Foruma in ogromnega stopnišča ki vodi do bazilike Sv. Marija Aracoeli.