Obelisk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Obelisk, postavljen na prelazu Učak pri Trojanah

Obelísk (starogrško oβελισκoς: obeliskos, iz oβελoς: obelos - kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik, ki se proti vrhu piramidasto oži. Obelisk je torej monolit narejen iz enega samega kosa marmorja ali granita s štirimi stranicami, stanjšan proti vrhu, kjer je okronan s piramidionom, ki je prevlečen z zlatom ali elektrumom - zlitina zlata in srebra jantarjaste barve. Egipčani so jih postavljali v parih pred pilone templjev, kjer so žareli v svojem sijaju in veličini. Predstavljali so simbol sonca Ra, saj so se sončni žarki odbijali od zlatega piramidiona in tako ustvarjali mogočno svetlobo. Na obeliskih so faraoni zapisali s hieroglifi razne misli in dejanja svojega življenja. Do današnjih dni se je ohranilo 27 obeliskov in 1 nedokončan v kamnolomu v Asuanu, Egipt.

V času rimskega osvajanja Afrike in Egipta so rimski vojskovodje veliko obeliskov prepeljali v Evropo. Postavljali so jih na zid sredi cirkusov ali sredino trgov. Tudi drugi zavojevalci Egipta so odpeljali nekaj obeliskov, tako, da jih sedaj najdemo v več krajih sveta.

Danes so najbolj znani antični obeliski v sledečih državah:

Egipt ( 9 )

  • obelisk Sezostris I., 1942 pred n. št., 21 m in 120 ton, rdeč granit, Heliopolis, Kairo
  • obelisk Tutmozis I., 1520 pr. n. št.,20 m in 143 ton, tempelj Karnak Luksor
  • obelisk Hačepsut, 1520 pr. n. št.,29,6 m in 323 ton, tempelj Karnak, Luksor
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št., 25 m in 254 ton, tempelj Luksor
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št., 20,4 m, Kairo,
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št., 16,97 m, Kairsko letališče, Kairo
  • obelisk Seti II., 1200 pr. n. št., Karnak
  • obelisk Razmes III., Muzej v Luksorju
  • obelisk Senusret I., 12,9 m, Faiyum

Francija ( 1 )

Italija ( 18 )

  • obelisk Tutmozis III., 1500 pr. n. št., 32,5 m in 455 ton, pred baziliko sv.Janeza v Lateranu, Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,23,30 m in 235 ton, Trg Popolo, Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,6,34 m, Panteon|Trg Rotonda pred Pantheonom, Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,2,68 m, Villa Celimontana , Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,6,34 m, Dogali, Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,4,87 m in 4,57 ton, Vrtovi Boboli,Firence
  • obelisk Psammetichus II.,600 pr. n. št., 21,79 m in 230 ton, Trg Montecitorio, Rim
  • obelisk Psammetichus II.,600 pr. n. št., 5,47 m, Trg Santa Maria sopra Minerva, Rim
  • obelisk neznanega faraona posvečen cesarju Augustu, 10 n. št.,25,5 m in 331 ton, Trg.sv.Petra, Rim
  • obelisk posvečen cesarju Augustu, 10 n. št.,14,75 m, Trg Esquilino, Rim
  • obelisk posvečen cesarju Augustu, 10 n. št.,14,63 m, Trg Quirinale, Rim
  • obelisk Argonale rimskega cesarja Dominicjana,90 n. št.,16,53 m, Trg Navona, Rim
  • obelisk Sallustiano,posvečen rimskemu cesarju Hadrijanu,120 n. št. 14,10 m, Trg Trinita dei Monti, Rim

Izrael ( 1 )

  • obelisk v Cezareji, 300 pr. n. št., 12 m visok in 84 ton težek, rdeč granit, Cesarea, Izrael

Turčija ( 1 )

  • obelisk Tutmozisa III.,1500 pr. n. št., odlomljen na 19,8 m ( original 29 m in 380 ton težak), Trg Sultanahmet, Istanbul

Velika Britanija ( 4 )

  • obelisk Tutmozis III.-imenovan Kleopatrina igla, 1550 pr. n. št., 21 m visok in 187 ton težek,Victoria Embankment, London
  • obelisk Amenhotep II., Oriental museum, University of Durham, Durham
  • obelisk Ptolomej IX., 6,7 m visok in 544 kg težek, Kingston Lacy,Wimboren, Dorset
  • dva črna obeliska Nectanebo II., 350 pr. n. št., Britanski muzej, London

ZDA ( 1 )

  • obelisk Tutmozis III.,1500 pr. n. št.,21 m visok in 193 ton težek, Central park, New York

Razvoj besede[uredi | uredi kodo]

Tujka, ki je k nam v uporabo prišla v 19. stoletju, je po vsej verjetnosti prevzeta po zgledu in nemške besede Obelisk, le ta pa iz latinske obeliscus, ki pa je prevzeta iz grščke besede obeliskos, kar je manjšalnica besede obelos v pomenu šiljast steber.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Snoj, M. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.
  • Slovar Slovenskega knjižnega jezika (1975). Ljubljana: DZS.
  • Verbinc, F. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba
  • Alberto Siliotti.Egipt,Ljubljana 1999:Založba MK