Obelisk

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Obelisk, postavljen na prelazu Učak pri Trojanah

Obelísk (starogrško oβελισκoς: obeliskos, iz oβελoς: obelos - kopje; šiljast steber) je visok monoliten kamnit spomenik kvadratnega prereza, ki se na vrhu zaključi s piramido. Razvili so ga Stari Egipčani. Kot simbol je vplival na mnoge kasnejše oblike objektov kot je stolp, minaret, zvonik, televizijski stolp, in druge.

V zgodovini so izstopajoče vitke zgradbe označevale spominske in kultne objekte in imele zato simbolen pomen. Sodobne podobne zgradbe pa imajo drugačen pomen (televizijski stolpi) in so zaradi sodobnih materialov in inženirskih dosežkov tudi zelo visoke. Najbolj podoben egipčanskemu obelisku je CN Tower v Torontu, Kanada.

Razvoj besede[uredi | uredi kodo]

Tujka, ki je k nam v uporabo prišla v 19. stoletju, je po vsej verjetnosti prevzeta po zgledu in nemške besede Obelisk, le ta pa iz latinske obeliscus, ki pa je prevzeta iz grščke besede obeliskos, kar je manjšalnica besede obelos v pomenu šiljast steber.

Starodavni obeliski[uredi | uredi kodo]

Egipčanski[uredi | uredi kodo]

Obelisk faraona Senusreta I., Al-Maalla, okrožje Al-Matariyyah v Heliopolisu, Kairo.

Obelisk je bil prvotno torej monolit narejen iz enega samega kosa marmorja ali granita s štirimi stranicami, stanjšan proti vrhu, kjer je bil okronan s piramido, ki je bila prevlečena z zlatom ali elektrumom - zlitina zlata in srebra jantarjeve barve. Predstavljal naj bi okameneli sončni žarek in označeval svetlobo, ki je prihajala od boga. Egipčani so jih postavljali v parih pred templje, kjer so imeli vlogo čuvarjev. Prvi tak primer je bil Amonov tempelj v Luksorju. Predstavljali so simbol sonca Ra, saj so se sončni žarki odbijali od zlatega piramidiona in tako ustvarjali mogočno svetlobo. Na trupu obeliska so bili zapisani hieroglifi z raznimi mislimi in dejanji iz življenja faraonov.

Starim Rimljanom so bili obeliski zelo zanimivi, zato so jih celo vrsto odpeljali iz Egipta v Rim. Najbolj znan je verjetno 25 metrov visok in 331-ton težak obelisk na Trgu svetega Petra v Rimu. Obelisk je stal od leta 37 ob steni Neronovega circusa, ob stari baziliki Sv. Petra.

»Plinij Starejši v svoji Naturalis historia opisuje prevoz obeliska iz Egipta v Rim po nalogu cesarja Gaja (Caligula) kot izjemen dogodek. Ladja, ki je opravila prevoz je imela ogromen jambor iz lesa jelke, ki ga štirje moški niso mogli objeti. Za balast je bilo potrebno stodvajset mernikov leče. Ko je izpolnila svojo ​​nalogo, so ogromno ladjo napolnili s kamni in cementom in jo potopili ter tako ustvarili temelje sprednjega pomola novega pristanišča v Ostii.« [1]

Ponovna postavitev obeliska je prestrašila tudi Michelangela, vendar je bil Sikst V. odločen, da ga bo postavil pred Sv. Petra. Domenico Fontana, pomočnik Giacomo Della Porta graditelja bazilike, je predstavil papežu model dvigala s katerim bi postavili obelisk. Fontana je dobil projekt in ga realiziral. Obelisk, na pol pokopan pod ruševinami, je bilo potrebno najprej izkopati. Nato je trajalo od 30. aprila do 17. maja 1586, da so ga premaknili na valjih na trg. Za to je bilo potrebno skoraj 1000 moških, 140 vprežnih konj in 47 dvigal. Ponovna postavitev je bila 14. septembra na praznik Povzdignjenja Križa. Podvih je podrobno opisan v knjigi in prikazan na bakreni jedkanici Della Trasportatione dell'Obelisco Vaticano et delle Fabriche di Nostro Signore Papa Sisto V. (1590).

Še trije obeliski so bili postavljeni v Rimu pod Sikstom V.: Eden pred Santa Maria Maggiore (1587), orjaški obelisk pri lateranski baziliki (1588), in tisti na trgu Piazza del Popolo (1589).[2]

Niso pa bili egiptovski obeliski v rimskem cesarstvu samo v Rimu. Herod Veliki je posnemal svoje rimske pokrovitelje in postavil egipčanski obelisk iz rdečega granita na hipodromu svojega novega mesta Cezareje v severni Judeji. Je približno 12 m visok in tehta okoli 100 ton.[3] Po odkritju arheologov, je bil ponovno postavljen na nekdanje mesto.

V Carigradu je vzhodno-rimski cesar Teodozij leta 390 pripeljal obelisk na svoj hipodrom, kjer je bil izpostavljen Križarjem in Seldžukom in stoji na hipodromu trgu v modernem Carigradu. Visok je bil 29 m in tehtal 380 ton. Spodnja polovica se ni ohranila. Danes je visok 20 m.[4]

Najbolj znani primeri zunaj Rima so pari 21 metrov 187-tonski Kleopatrina igla v Londonu in New Yorku in 23 m in 227-tonski obelisk na Place de la Concorde v Parizu.

Do današnjih dni se je ohranilo 27 obeliskov in 1 nedokončan v kamnolomu v Asuanu, med njimi:

Obelisk Hatshepsut, tempelj v Karnaku, Luxor, Egipt

V Egiptu:

  • obelisk Senusret I., XII. dinastija, 1942 pred n. št., 21 m in 120 ton[5], rdeč granit, območje Al-Masalla v okrožu Al-Matariyyah, Heliopolis, Kairo; je najzgodnejši tempeljski obelisk in še vedno v prvotnem položaju.[6]
  • obelisk Tutmozisa I., 1520 pr. n. št.,20 m in 143 ton, tempelj Karnak Luksor
  • obelisk Hačepsut, 1520 pr. n. št., 29,6 m in 323 ton, tempelj Karnak, Luksor
  • obelisk Ramzesa II., 1300 pr. n. št., 25 m in 254 ton, tempelj v Luksorju
  • obelisk Ramzesa II., 1300 pr. n. št., 20,4 m, otok Gezira, Kairo,
  • obelisk Ramzesa II., 1300 pr. n. št., 16,97 m, Kairsko letališče, Kairo
  • obelisk Setija II., 1200 pr. n. št., 7 m, tempelj Karnak, Luksor
  • obelisk Razmesa III., Muzej v Luksorju
  • obelisk Senusret I., 12,9 m, Faiyum (starodavno mesto Crocodilopolis)

V Italiji:

  • obelisk Tutmozisa III., 1500 pr. n. št., 32,5 m in 455 ton, pred baziliko sv.Janeza v Lateranu, Rim; je najvišji egipčanski obelisk [7]
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,23,30 m in 235 ton, Piazza del Popolo, Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,6,34 m, Panteon|Trg Rotonda pred Panteonom, Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,2,68 m, Villa Celimontana , Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,6,34 m, Dogali, Rim
  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,4,87 m in 4,57 ton, Vrtovi Boboli, Firence
  • obelisk Psammetichus II.,600 pr. n. št., 21,79 m in 230 ton, Trg Montecitorio, Rim
  • obelisk Psammetichus II.,600 pr. n. št., 5,47 m, Trg Santa Maria sopra Minerva, Rim
  • obelisk neznanega faraona posvečen cesarju Avgustu, 10 n. št.,25,5 m in 331 ton, Trg sv. Petra, Rim
  • obelisk posvečen cesarju Avgustu, 10 n. št.,14,75 m, Trg Esquilino, Rim
  • obelisk posvečen cesarju Avgustu, 10 n. št.,14,63 m, Kvirinalski trg, Rim
  • obelisk Argonale rimskega cesarja Domicijana,90 n. št.,16,53 m, Trg Navona, Rim
  • obelisk Sallustiano,posvečen rimskemu cesarju Hadrijanu,120 n. št. 14,10 m, Trg Trinita dei Monti, Rim

V Franciji:

  • obelisk Ramzes II., 1300 pr. n. št.,22,5 m in 227 ton, Place de la Concorde, Pariz

V Izraelu:

  • obelisk v Cezareji, 300 pr. n. št., 12 m visok in 84 ton težek, rdeč granit, Izrael

V Turčiji:

  • obelisk Tutmozisa III.,1500 pr. n. št., odlomljen na 19,8 m (original 29 m in 380 ton težak), Trg Sultanahmet, Carigrad

V Veliki Britaniji:

  • obelisk Tutmozisa III., imenovan Kleopatrina igla, 1550 pr. n. št., 21 m visok in 187 ton težek, Victoria Embankment, London
  • obelisk Amenhotep II., Oriental museum, Univerza v Durhamu, Durham
  • obelisk Ptolomej IX., 6,7 m visok in 544 kg težek, Kingston Lacy, Wimboren, Dorset
  • dva črna obeliska Nectanebo II., 350 pr. n. št., Britanski muzej, London

V ZDA:

  • obelisk Tutmozisa III.,1500 pr. n. št.,21 m visok in 193 ton težek, Central park, New York
Stela kralja Ezana v Axum.
Obelisk na trgu Sultanahmet

Asirija[uredi | uredi kodo]

Obelisk kot spomeniki so znani tudi iz asirske civilizacije, kjer so bili postavljeni kot javni spomeniki, ki so spominjali na dosežke asirskega kralja.

Britanski muzej ima tri asirske obeliske:

Beli obelisk (imenovan zaradi svoje barve), je odkril Hormuzd Rassam leta 1853 v Ninivah. Obelisk so postavili bodisi Ašurnasirpal I. (1050-1031 pr.n.št.) ali Ašurnasirpal II. (883-859 pred našim štetjem). Obelisk nosi napis, ki se nanaša na kraljev zaseg blaga, ljudi in čred, ki je pripeljana nazaj v mesto Ašur. Reliefi na obelisku prikazujejo vojaško dejavnost, lov, zmago, bankete in prizore poklona kralju.

Rassam obelisk, poimenovan po najditelju Hormuzdu Rassamu, je bil na trdnjav Nimrud (starodavni Kalhu). Postavljen ga je Ašurnasirpal II, ohranjen je le v fragmentih. Ohranjeni deli reliefa upodabljajo prizore poklona kralju iz Sirije in zahoda.

Črni obelisk je odkril Sir Austen Henry Layard leta 1846 na trdnjavi Kalhu. Obelisk je postavil Šalmanasar III.. Reliefi prikazujejo prizore poklona kralju kot tudi upodobitev dveh umirjenih vladarjev, izraelskega Jehu in gilzaneanskega Sua, ki se poklanjata kralju. Reliefi na obelisku imajo spremljevalne epigrafe, poleg teh pa tudi daljši napis, ki beleži eno izmed najnovejših različic analov Šalmanasarja III., ki zajema obdobje od nastopa oblasti do njegovega 33. leta vladanja.

Aksumitsko kraljestvo[uredi | uredi kodo]

Številni obeliski so bili vklesani v starodavnem Aksumitkem kraljestvu, danes na severu Etiopije. Najbolj znan primer je tako imenovan (24 m visok) Obelisk Aksum. Izklesan je bil okoli 4. stoletja našega štetja, v teku časa pa propadel in se zlomil v tri dele. Takega so našli italijanski vojaki leta 1935, po koncu druge italijansko-abesinske vojne, izropali in odpeljali v Rim leta 1937, kjer je stal na Piazza di Porta Capena. Italija bi ga po dogovoru v sporazumu Združenih narodov 1947, obelisk vrneti, vendar ni potrdila sporazuma do leta 1997. Po letih pritiska je leta 2003 italijanska vlada naredila prve korake za njegovo vrnitev, leta 2008 pa je bil končno ponovno postavljen.

Največji znani obelisk, Velika stela iz Aksuma, zdaj prevrnjen, visok 33 m in 3 x 2 metra na dnu (520 ton)[8], je eden od največjih posamičnih kosov kamna, ki so ga kdaj izdelali v zgodovini človeštva in je verjetno padel med postavljanjem ali kmalu po tem, saj je pokril velik del množičnega grobišča pod njim. Obeliski, pravilno imenovani stele ali hawilt ali hawilti se ne končajo s piramido in so jih uporabljali za označevanje grobov in podzemnih pogrebnih komor. Največji so bili pri kraljevih grobnicah in so okrašeni z večnadstropnimi lažnimi okni in vrati, plemstvo pa naj bi imelo manjše primere. Poleg le nekaj večjih, stoječih, obstaja na stotine manjših stel.

Staro Rim[uredi | uredi kodo]

Rimljani so izdelali obeliske v starodavnem egipčanskem slogu. Primeri so:

  • Arles, Francija - kamnit obelisk v Arlesu na Place de la Republique, iz 4. stoletja rimskega izvora
  • Benevento, Italija - trije
  • München - obelisk Titus Sextius africanus, Staatliches Museum Ägyptischer Kunst, Kunstareal, 1. stoletje, 5,80 m

Bizantinski[uredi | uredi kodo]

Obelisk na trgu Sultanahmet, Hipodrom Konstantinopla. Zgradil ga je Konstantin VII. (905-959) iz porfirja in je bil prvotno pokrit s pozlačenimi bronastimi ploščami.

Pred kolumbovski[uredi | uredi kodo]

Prazgodovinski Tello obelisk, najden leta 1919 na Chavín de Huantar v Peruju, je monolit - stela z razsežnostmi obeliska. Izklesan je v nizkem reliefu z Chavín simboli, kot so pasovi zob in živalske glave. Dolgo je bil shranjen v Museo Nacional de Arqueología, Antropología e Historia del Perú v Limi, od julija 2008 je v Museo Nacional de Chavín, in imenovan po arheologu Julio C. Tello, ki ga je odkril in mu pravijo oče perujske arheologije. Bil je prvi ameriški avtohtoni arheolog.

Znani sodobni obeliski[uredi | uredi kodo]

17. stoletje[uredi | uredi kodo]

Vodnjak Quatre Dauphins v Aix-en-Provence.

18. Stoletje[uredi | uredi kodo]

  • Obelisk na trgu Ripon (Nicholas Hawksmoor) 1702 - je bil prvi večji obelisk v Britaniji.
  • St. Luke Old Street (cerkev), London, koničast zvonik (Nicholas Hawksmoor), okoli 1727–33.
  • Obelisk Mamhead, zgrajen 1742–1745 kot pomoč za ladijski promet[9]
  • Stowe School, Buckinghamshire – Obelisk generala Wolfa, 1754
  • Montreal Park, Riverhead, Kent – obelisk lorda Jeffery Amhersta, 1761.[10]
  • Obelisk Kagul v Tsarskoe Selo, 1772
  • Obelisk Chesma v Gatchina, 1775
  • Villa Medici, Rim – kopija egipčanskega obeliska prestavljena v vrtove Boboli v Firencah v 1790.
  • Moore-Vallotton Incident marker, Wexford - 1793[11]
  • Obelisk Rumyantsev v Sankt Peterburg, 1799
  • Obelisk v Slottsbacken, Stockholm, 1800

19. stoletje[uredi | uredi kodo]

Wellingtonov spomenik v Phoenix Park, Dublin
Spomenik kronanju v Delhiju, Indija
  • Spomenik Nelsonu, Springfield Park, Liverpool, okoli 1805.
  • Constitution Obelisk, St. Augustine, Florida, 1814, v spomin Španski ustavi 1812]]
  • "Brightling Needle", Brightling, Vzhodni Sussex, okoli 1815.[12]
  • Jason Russell House, Old Burying Ground, Arlington, Massachusetts, (1818).
  • Blantyre Monument, Erskine, Renfrewshire (okoli 1825)
  • Spomenik kapitanu Cooku, Easby Moor, Great Ayton, North Yorkshire, 1827 (15.5m, 51 ft).[13]
  • Spencer Monument v Blata l-Bajda, Malta, 1831 (prestavljen 1893).[14]
  • Thomas Jefferson Obelisk v Monticello, 1833 [15]
  • Obelisk levov, Iași, Romunija, 1834.
  • Villa Torlonia, Rim – dva obeliska, 1842.
  • Reggio Emilia obelisk, obeležuje poroko Francka V., vojvodo Modene in princese Adelgunde Bavarske, zgrajen 1842.
  • Rutherford's Monument blizu Anwotha, Škotska, 1842 v spomin na Samuela Rutherford.
  • Wellington Monument, 1861, Phoenix Park, Dublin, Irska, najvišji v Evropi.
  • Lincolnova grobnica v Springfield, Illinois, 1865.
  • Washington Monument v Washington DC, ZDA, meri 169,29 m v višino, je najvišji obelisk na svetu; končan 1884.

in drugi.

20. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • William Dudley Chipley, Plaza Ferdinand VII., Pensacola, Florida, 1901.
  • Rizal Monument v Luneta Park, Manila, Filipini, 1913.
  • National Women's Monument v Bloemfontein, Južna Afrika, 1913.
  • Praški grad, obelisk (ali monolit iz Mrákotína) 1930 (15,42 m, 96 t granit)
  • Obelisk v Montevideu, Urugvaj, 1930.
  • Obelisk v Buenos Airesu, Argentina, 1936.
  • War Memorial v Floriana, Malta, 1938.[16]
  • Victory Monument, največji vojaški spomenik, Bangkok, Tajska. Zgrajena leta 1941 v spomin na tajsko zmago v Francosko-tajski vojni.
  • Poklonnaya Gora, Victory Obelisk v Moskvi
  • Največji obelisk v Severni Koreji imenovan Juche Tower, 1982.

in drugi.

21. stoletje[uredi | uredi kodo]

  • Capas National Shrine v provinci Tarlac, Filipini, 70 m visok obelisk zgrajen 2003.
  • Obelisco Novecento, Rome, 2004. Delo Arnalda Pomodora.
  • Kolo je 65 čevljev visok obelisk iz 350 koles postavljenih v Santa Rosa, Kalifornija.
  • "Särkynyt lyhty", 9 m visok obelisk, narejen iz nerjavečega jekla, Tornio, Finska.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ James Lees-Milne, Saint Peter's (1967).
  2. ^ Della trasportatione dell'obelisco Vaticano et delle fabriche di Nostro Signore Papa Sisto V, fatte dal caualier Domenico Fontana architetto di Sua Santita, In Roma, 1590
  3. ^ "Caesarea Obelisk". Highskyblue.web.fc2.com. 2001-06-18. Pridobljeno dne 2013-06-14. 
  4. ^ "NOVA Online | Mysteries of the Nile | A World of Obelisks: Istanbul". Pbs.org. Pridobljeno dne 2013-06-14. 
  5. ^ "NOVA Online | Mysteries of the Nile | A World of Obelisks: Cairo". Pbs.org. Pridobljeno dne 2013-06-14. 
  6. ^ Encyclopædia Britannica, 1911 edition.
  7. ^ "NOVA Online | Mysteries of the Nile | A World of Obelisks: Rome". Pbs.org. Pridobljeno dne 2013-06-14. 
  8. ^ "The Seventy Wonders of the Ancient World" edited by Chris scarre 1999
  9. ^ Fewins, Clive, And so to the tower, via the medieval treacle mines in The Independent dated January 19, 1997, at findarticles.com, accessed 19 July 2008
  10. ^ "English Heritage | English Heritage". Risk.english-heritage.org.uk. Pridobljeno dne 2013-06-14. 
  11. ^ History of County Wexford: The Penal Laws & the 18th century
  12. ^ The Obelisk (Brightling Needle):: OS grid TQ6721 :: Geograph British Isles - photograph every grid square!
  13. ^ Captain Cook's Monument
  14. ^ "Spencer Monument - Blata l-Bajda, Malta". Waymarking.com. Pridobljeno dne 2013-07-07. 
  15. ^ http://www.monticello.org/site/research-and-collections/jeffersons-gravestone
  16. ^ "The War Memorial". Times of Malta. 2012-06-23. Pridobljeno dne 2013-07-07. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7
  • Snoj, M. (2003). Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Založba Modrijan.
  • Slovar Slovenskega knjižnega jezika (1975). Ljubljana: DZS.
  • Verbinc, F. (1979). Slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba
  • Alberto Siliotti.Egipt,Ljubljana 1999:Založba MK

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]