Nemščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Nemščina
Deutsch, Deutsche Sprache
Izgovorjava Predloga:IPA-de
Materni jezik Nemčija, Lihtenštajn, Avstrija, Belgija, Italija, Švica, Luksemburg in med nemško diasporo po svetu
Število maternih govorcev Standrdna nemščina: 90 milijonov  (2010)[1]
vse variacije nemščine: 120 milijonov (1990–2005)[2]
Govorci drugega jezika: 80 milijonov (2006)[3]
Jezikovna družina
Zgodnejše oblike
Pisava latinica (nemška abeceda)
nemška Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik

Zastava Evrope Evropska unija
(uradni in delovni jezik)


Zastava Nemčije Nemčija
Zastava Avstrije Avstrija
Zastava Švice Švica
Zastava Italije Italija (samo v Južni Tirolski)
Zastava Lihtenštajna Lihtenštajn
Zastava Luksemburga Luksemburg

Zastava Belgije Belgija
Priznani manjšinski jezik

Zastava Češke Češka[4]
Zastava Danske Denmark[5]
Zastava Madžarske Hungary[6]
Zastava Kazahstana Kazahstan[7]
Zastava Italije Italija (samo Južna Tirolska)

Zastava {{{alias2}}} Namibija (nacionalni jezik; uradni jezik 1984–90)[8][9]
Zastava Poljske Poljska (nadomestni jezik)[10]
Zastava Romunije Romunija[11]
Zastava Rusije Russia[12]
Zastava Slovaške Slovaška (uradni jezik občine Krahule/Blaufuß)[3][13]
Zastava Brazilije Brazilija (souradni jezik občine Pomerode in drugih občin)[14]
Zastava Južne Afrike Južna Afrika[15]
Zastava Vatikana Vatikan (administrativni in ukazni jezik Švicarske garde)[16]
Venezuela Venezuela (Colonia Tovar)[17]
Regulator

ni uradnega regulatorja

(Nemško ortografijo regulira Rat für deutsche Rechtschreibung[18]).
Jezikovne kode
ISO 639-1 de
ISO 639-2 ger (B)
deu (T)
ISO 639-3 Različno:
deu – nova visoka nemščina
gmh – srednja visoka nemščina
goh – stara visoka nemščina
gct – Alemán Coloniero
bar – Austro-Bavarian
cim – Cimbrian
geh – Hutterite German
ksh – Kölsch
nds – nizka nemščina
sli – Lower Silesian
ltz – luksemburščina
vmf – Main-Franconian
mhn – Mócheno
pfl – Palatinate German
pdc – Pennsylvania German
pdt – Plautdietsch
swg – švabska nemščina
gsw – alemanska nemščina
uln – Unserdeutsch
sxu – Upper Saxon
wae – Walser German
wep – vestfalijski jezik
Linguasphere 52-AC (celinski zahodnogermanski) > 52-ACB (nemščina & nizozemščina) >
52-ACB-d (srednjenemški vklj. 52-ACB–dl & -dm Standardna/generalizirana visoka nemščina) + 52-ACB-e & -f (Upper German & alemanska nemščina) + 52-ACB-g (jidiš) + 52-ACB-h (émigré German variacije vklj.
52-ACB-hc Hutterite German & 52-ACB-he Pennsylvania German etc.) + 52-ACB-i (Yenish); skupaj 285 variacij: 52-ACB-daa do 52-ACB-i
Map German World.png
Ta članek vsebuje IPA sistem zapisa glasov v črkovni obliki. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov. Z okoli 140 milijonov govorcev spada med največje svetovne jezike. Govorijo jo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, večjem delu Švice, Luksemburgu, na Južnem Tirolskem v Italiji, v Opoljskem vojvodstvu (v Šleziji) na Poljskem, v vzhodnih provincah Belgije, delih Romunije ter v Alzaciji v Franciji. Nezanemarljive nemško govoreče manjšine ostajajo v nekdanjih kolonijah, kot je Namibija, ter v vzhodnoevropskih državah, kot so Češka, Slovaška, Romunija, Kazahstan, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Tudi ločine, kot so Amiši in nekateri Menoniti govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina prebivalcev Evropske unije govori nemščino kot materni jezik. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v ZDA ter na Japonskem.

K nemškemu jeziku spadata dve glavni narečni skupini: visoka nemščina in nizka nemščina. Medtem ko je visoka nemščina doživela premik soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung), je nizka nemščina - kot nizozemščina, angleščina in skandinavski jeziki - ohranila stare germanske soglasnike. Visokonemška narečja pa delimo v dve podskupini: zgornjo ter srednjo nemščino. Visokonemški knjižni jezik je imel svojo podlago v pisarniškem jeziku saške kneževine šestnajstega stoletja, ki ga je Martin Luther uporabljal v svojem prevodu Svetega pisma iz grščine oz. hebrejščine. Z Biblijo se je razširil prav ta knjižni jezik po celi Nemčiji in je v 17. stoletju tudi spodrival nizko nemščino kot uradni jezik v severni Nemčiji.

Okoli leta 1000 so govorili nemška narečja med Vogezi (danes Francija) in reko Saale ter med rekama Eider in zgornjo Adižo. Z nemško vzhodno kolonizacijo med sledečimi stoletji se je nemščina postopoma razširjala do Pomorjanske, Šlezije in Vzhodne Prusije, do Flensburga ter do Karavank. Največje jezikovno območje je imela na začetku dvajsetega stoletja. Po drugi svetovni vojni je izgubila območja vzhodno od Odre, Nise, Krušnih gora in Šumave zaradi izgona tamkajšnjega prebivalstva.

V 90. letih 20. stoletja so postopoma uvedli nov pravopis, ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi tz) se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. st) se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. selbstständig), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. Schifffahrt). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ss.

V švicarski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

Slovnica[uredi | uredi kodo]

Samostalnik - das Substantiv[uredi | uredi kodo]

V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Določimo jim lahko:

  1. spol: moški (Maskulinum - der), ženski (Femininum - die) in srednji (Neutrum - das)
  2. število: ednina (Singular) in množina (Plural)
  3. sklon: imenovalnik (Nominativ), rodilnik (Genitiv), dajalnik (Dativ) in tožilnik (Akkusativ)

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Nationalencyklopedin "Världens 100 största språk 2010" The World's 100 Largest Languages in 2010
  2. ^ Lewis, M. Paul, ur. (2009). Ethnologue: Languages of the World (16 izd.). Dallas, Texas: SIL International. 
  3. ^ 3,0 3,1 National Geographic Collegiate Atlas of the World. Willard, Ohio: R.R Donnelley & Sons Company. April 2006. str. 257–299. ISBN 978-0-7922-3662-7. 
  4. ^ EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
  5. ^ Support from the European Commission for measures to promote and safeguard regional or minority languages and cultures - The Euromosaic study: German in Denmark (engl.). Letzter Zugriff am 13. November 2009
  6. ^ EC.europa.eu
  7. ^ "KAZAKHSTAN: Special report on ethnic Germans". Irinnews.org. Pridobljeno dne 2010-10-11. 
  8. ^ "Deutsch in Namibia" (PDF) (German). Supplement of the Allgemeine Zeitung. 2007-08-18. Pridobljeno dne 2008-06-23. 
  9. ^ "CIA World Fact book Profile: Namibia" cia.gov. Retrieved 2008-11-30.
  10. ^ "Map on page of Polish Ministry of Interior and Administration (MSWiA)". Pridobljeno dne 2010-03-15. 
  11. ^ "SbZ - Deutsche Minderheit in Rumänien: "Zimmerpflanze oder Betreuungs-Objekt" - Informationen zu Siebenbürgen und Rumänien". Siebenbuerger.de. Pridobljeno dne 2010-03-15. 
  12. ^ "Geschichte". Rusdeutsch.EU. Pridobljeno dne 2010-10-11. 
  13. ^ EUROPA - Allgemeine & berufliche Bildung - Regional- und Minderheitensprachen der Europäischen Union - Euromosaik-Studie
  14. ^ Leis Municipais http://www.leismunicipais.com.br/twitter/222/legislacao/lei-2251-2010-pomerode-sc.html
  15. ^ "Constitutional Court of South Africa - The Constitution". Constitutionalcourt.org.za. Pridobljeno dne 2013-06-14. 
  16. ^ Verein Deutsche Sprache e.V. (2006-06-15). "Wussten Sie, dass...". Vds-ev.de. Pridobljeno dne 2012-01-25. 
  17. ^ Ethnologue report for Alemán Coloniero
  18. ^ "Rat für deutsche Rechtschreibung - Über den Rat". Rechtschreibrat.ids-mannheim.de. Pridobljeno dne 2010-10-11. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Nemško jezikovno območje na začetku dvajsetega stoletja
Nemško jezikovno območje po drugi svetovni vojni