Trojane

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trojane
Trojane z južne strani. Levo je gostišče s prodajalno krofov, za njim magistralna cesta Ljubljana-Celje, ki se prevesi navzdol proti Štajerski.
Trojane z južne strani. Levo je gostišče s prodajalno krofov, za njim magistralna cesta Ljubljana-Celje, ki se prevesi navzdol proti Štajerski.
Trojane se nahaja v Slovenija
Trojane
Trojane
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°11′17.08″N 14°52′58.87″E / 46.1880778°N 14.8830194°E / 46.1880778; 14.8830194Koordinati: 46°11′17.08″N 14°52′58.87″E / 46.1880778°N 14.8830194°E / 46.1880778; 14.8830194
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaLukovica
Površina
 • Skupno0,88 km2
Nadm. višina
561,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno131
 • Gostota150 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1222 Trojane
Zemljevidi
Trojanski krof

Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.

Lokacija[uredi | uredi kodo]

Razloženo naselje z zaselki se nahaja na višini okoli 561 m.n.m., pod 609 m visokim prelazom Učak, ob magistralni cesti Ljubljana-Celje. Na prometni točki ob cestnem križišču proti Zagorju ob Savi so se razvili objekti izletniškega turizma. Čez naselje vodi Evropska pešpot E-6. Na prelazu Trojane je razvodje med Savo, Kamniško Bistrico in Savinjo.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime je v pozni antiki zapisano kot Atrans (v 6. sklonu latinščine Atrante). Iz latiniziranega romanskega refleksa starosaksonske oblike je prevzeto slovansko Trǫdь, česar množinsko prebivalsko ime (etnonim) Trǫd'ane se je razvilo v današnje Trojáne. Naše ime torej prvotno pomeni 'prebivalci kraja Trǫdь'. Vzglasni antični a- se je obrusil, ker so ga napačno razumeli kot latinski predlog ā(b) v pomenu 'od' ali kot del predloga ad v pomenu 'pri, k'. Antično ime Atrans etimološko ni pojasneno, vsekakor pa je predlatinsko. V starih listinah je ime kraja zapisano leta 1229 in latere ville Troye, okoli leta 1400 am Troyn, 1466 vber den Troyan in 1496 Troyan.[2][3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V antiki je tod potekala rimska cesta, ki je povezovala Italijo s Panonijo. Na Trojanah so Rimljani postavili municipij (poštno postajo) Atrans in vojaško postojanko ob meji rimske države z obmejno provinco Norik. To je bilo v 2. stoletju n.š. Postojanko je oklepal obrambni zid, ki je potekal ob sedanjih zaselkih V Zideh in Podzidu. Na rimsko naselje, ki so ga verjetno porušili Huni, spominjajo arheološke najdbe. Slovenska naselbina se prvič omenja leta 1228. Za časa Napoleonove Ilirije je bil tu glavni carinski urad.[4]

Razdejano rimsko cesto, ki ni ubirala sedanje trase, temveč se je spustila čez Zaplanino in Presedlje po pobočjih Čemšeniške planine v Tabor v Savinjski dolini so v 17. stoletju popravili, ker sta se razvila trgovina in promet med Kranjsko in Štajersko. Okoli leta 1720 so trasirali novo cesto Dunaj-Trst po trasi prek Trojan, kakršno poznamo danes.[5]

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Zametki poselitve naj bi segali v prazgodovino. Rimskodobna naselbina se je širila južno od današnje ceste, delno pod temelji današnjega naselja in se spuščala po terasah južnega pobočja. Drobne najdbe izvirajo od sredine 1. do zgodnjega 4. stol.n.št., odkrit je bil lončarski obrat s pečema in sušilnico za keramiko. Grobišče je bilo zahodno od naselbine. Posebej so zanimivi skromni ostanki enega ali celo dveh bronastih kipov konj, morda delov konjeniških portretov vladarjev. Večje število rimskih kamnitih spomenikov z napisi je vzidanih v hišah na Trojanah, V Zideh in zaselkih Podzid, Šentožboltu, in Hrastniku pri Trojanah. Večja vladarska gradnja je omenjena na odlomljenem napisu iz časa Marka Avrelija.[6]

Ilirske province[uredi | uredi kodo]

Spominski obelisk na prelazu Učak

V času Ilirskih provinc so na prelazu Učak (609 mnm) rokovnjači napadli kolono Napoleonovih vojakov in ubili 5 častnikov. Ob dvestoletnici tega dogodka so ob glavni cesti Ljubljana - Celje odkrili spominski obelisk. Slovesnosti in odkritja spomenika, 19. junija 2009, sta se udeležila tudi francoska veleposlanica v Sloveniji Chantal de Bourmont ter domačin, nekdanji predsednik državnega zbora France Cukjati.

NOB[uredi | uredi kodo]

Med narodnoosvobodilno borbo je 1. aprila 1942 Štajerski partizanski bataljon napadel nemško žandarmerijsko postojanko in se po bitki umaknil na Čemšeniško planino. V začetku oktobra 1943 je Šlandrova brigada pri Trojanah uničila nemško patruljo.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020«. Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno 8. junija 2020.
  2. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
  3. Trojanski krof, seveda, toda ne samo on (Slišal sem že razlage, da se Trojane imenujejo po rimskem cesarju Trajanu, toda to ni res.)
  4. Pregar, Viktor. Vodnik po Posavskem hribovju, Planinska založba, Ljubljana 1978
  5. Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.
  6. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  7. Pregar, Viktor. Vodnik po Posavskem hribovju. Planinska založba. Ljubljana 1978

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]