Trojane

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trojane
Trojane z južne strani. Levo je gostišče s prodajalno krofov, za njim magistralna cesta Ljubljana-Celje, ki se prevesi navzdol proti Štajerski.
Trojane is located in Slovenija
Trojane
Trojane
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°11′17.08″N 14°52′58.87″E / 46.1880778°N 14.8830194°E / 46.1880778; 14.8830194Koordinati: 46°11′17.08″N 14°52′58.87″E / 46.1880778°N 14.8830194°E / 46.1880778; 14.8830194
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina Gorenjska
Občina Lukovica
Nadmorska višina 561,4 m
Prebivalstvo
 • Skupno 103
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 1222 Trojane
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si, OSM
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Trojane so naselje v Občini Lukovica.

Trojane so razloženo naselje 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega. Razprostirajo se na nadmorski višini okoli 561 m pod 609 m visokim prelazom Učak, ob magistralni cesti Ljubljana-Celje. Na prometni točki ob cestnem križišču proti Zagorju ob Savi so se razvili objekti izletniškega turizma; čeznje vodi Evropska pešpot E-6. Na prelazu Trojane je razvodje med Savo, Kamniško Bistrico in Savinjo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V antiki je tod potekala rimska cesta, ki je povezovala Italijo s Panonijo. Na Trojanah so Rimljani postavili municipij (poštno postajo) Atrans in vojaško postojanko ob meji rimske države z obmejno provinco Norik. To je bilo v 2. stoletju n.š. Postojanko je oklepal obrambni zid, ki je potekal ob sedanjih zaselkih V Zideh in Podzidu. Na rimsko naselje, ki ga je verjetno zrušil Atila, spominjajo arheološke najdbe. Slovenska naselbina se prvič omenja leta 1228. Za časa Napoleonove Ilirije je bil tu glavni carinski urad.[1]

Razdejano rimsko cesto, ki ni ubirala sedanje trase, temveč se je spustila čez Zaplanino in Presedlje po pobočjih Čemšeniške planine v Tabor v Savinjski dolini so v 17. stoletju popravili, ker sta se razvila trgovina in promet med Kranjsko in Štajersko. Okoli leta 1720 so trasirali novo cesto Dunaj-Trst po trasi prek Trojan kakršno poznamo danes.[2]

Arheologija[uredi | uredi kodo]

Zametki poselitve naj bi segali v prazgodovino. Rimskodobna naselbina se je širila južno od današnje ceste, delno pod temelji današnjega naselja in se spuščala po terasah južnega pobočja. Drobne najdbe izvirajo od sredine 1. do zgodnjega 4. stol.n.št., odkrit je bil lončarski obrat s pečema in sušilnico za keramiko. Grobišče je bilo zahodno od naselbine. Posebej so zanimivi skromni ostanki enega ali celo dveh bronastih kipov konj, morda delov konjeniških portretov vladarjev. Večje število rimskih kamnitih spomenikov z napisi je vzidanih v hišah na Trojanah, V Zideh in zaselkih Podzid, Šentožboltu, in Hrastniku pri Trojanah. Večja vladarska gradnja je omenjena na odlomljenem napisu iz časa Marka Avrelija.[3]

NOB[uredi | uredi kodo]

Med narodnoosvobodilno borbo je 1. aprila 1839 Štajerski partizanski bataljon napadel nemško žandarmerijsko postojanko in se po bitki umaknil na Čemšeniško planino. V začetku oktobra 1943 je Šlandrova brigada pri Trojanah uničila nemško patruljo.[4]

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Ime je v pozni antiki zapisano kot Antras (v 6. sklonu latinščine Atrante). Iz leniziranega romanskega refleksa starosaksonske oblike je prevzeto slovansko Trǫdь, česar množinsko prebivalsko ime (etnonim) Trǫd'ane se je razvilo v današnje Trojáne. Naše ime torej prvotno pomeni 'prebivalci kraja Trǫdь'. Vzglasni antični a- se je obrusil, ker so ga napačno razumeli kot latinski predlog ā(b) v pomenu 'od' ali kot del predloga ad v pomenu 'pri, k'. Antično ime Atrans etomološko ni pojasneno, vsekakor pa je predlatinsko. V starih listinah je ime kraja zapisano leta 1229 in latere ville Troye, okoli leta 1400 am Troyn, 1466 vber den Troyan in 1496 Troyan.[5]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Pregar, Viktor. Vodnik po Posavskem hribovju, Planinska založba, Ljubljana 1978
  2. ^ Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana 2002.
  3. ^ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  4. ^ Pregar, Viktor. Vodnik po Posavskem hribovju. Planinska založba. Ljubljana 1978
  5. ^ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]