Piramida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka
Piramida Lune, Teotihuacan
Tempelj Prasat Thom v Koh Ker
Piramida Güímar, Tenerife, Španija
Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia)

Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.

Piramida (iz grščine: πυραμίς pyramis) je struktura, katere zunanje površine so trikotne in se stekajo v eno samo točko na vrhu. Osnova piramide ima lahko obliko trikotnika, štirikotnika ali poligona. Ker so čistih oblik, so piramide označevale objekte s posebno vlogo; v preteklosti sakralna in spominska, v sodobnosti so to atraktivni objekti za razne namene.

Oblika piramide je taka, da je večina teže bližje tlom in da je manj materiala višje na piramidi, ki potiska težo navzdol. Ta porazdelitev teže je dovoljevala zgodnjim civilizacijam ustvariti stabilne monumentalne strukture.

Piramide so zgradile civilizacije v mnogih delih sveta. Na tisoče let, so bile največje strukture na Zemlji piramide. Prve Rdeče Piramide v nekropoli Dashur in Velika piramida v Khufuju, obe iz Egipta, slednja še vedno ostaja eno izmed sedmih čudes starega sveta. Khufu piramida, zgrajena večinoma iz apnenca (iz velikih rdečih granitnih blokov) šteje za arhitekturno mojstrovino. Vsebuje okrog 1.300.000 blokov težkih od 2,5 do 15 tone in ima kvadratno osnovo, s stranico približno 230 m ter obsega 13 hektarjev površine. Njene štiri strani predstavljajo štiri glavne točke in so pod kotom 52 stopinj. Prvotna višina Piramide je bila 146,5 m, danes ima le še 137 m; 9 m, ki manjkajo so ukradli kakovosten bel turski apnenec iz obloge, za gradnjo v Kairu. Še vedno je najvišja piramida. Največja piramida po obsegu je Velika Piramida v Choluli v mehiški zvezni državi Puebla.

Starodavni spomeniki[uredi | uredi kodo]

Mezopotamija[uredi | uredi kodo]

Mezopotamci so zgradili najzgodnejše piramidalne strukture, ki jih imenujemo zigurat. Ker so bili zgrajeni iz na soncu sušene blatne opeke, je malo ostankov. Zigurate so gradili Sumerci, Babilonci, Elamiti, Akadci in Asirci za lokalne bogove. Vsak zigurat je bil del tempeljskega kompleksa, ki je vseboval tudi druge stavbe. Predhodnik zigurata je bila vzvišena struktura iz obdobja Ubaidov[1] (4. tisočletje pr. n. št.). Najstarejši zigurati segajo v konec zgodnjega dinastičnega obdobja. Najnovejši mezopotamski zigurati so iz 6. stoletja pred našim štetjem. Imajo pravokotno, ovalno ali kvadratno osnovo in stopničasto piramidno strukturo z ravno ploščo na vrhu. Jedro je iz blatne opeke, obloga pa iz žgane opeke. Obloga je bila pogosto glazirana v različnih barvah, ki so imele astrološki pomen. Kralji so imeli včasih svoja imena vgravirana na teh glaziranih opekah. Število stopenj je bilo 2 - 7. Predpostavlja se, da so imeli na vrhu svetišče, vendar ni arheoloških dokazov za to, o tem je pisal Herodot. Dostop do svetišča bi bil po seriji ramp. Ljudje so verjeli, da zigurat mesto za bogove. Nanj so smeli le duhovniki, njihova odgovornost je bila skrbeti za bogove. Duhovniki so bili zelo vplivni člani mezopotamske družbe.

Egipt[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Egipčanske piramide.

Sudan[uredi | uredi kodo]

Nigerija[uredi | uredi kodo]

Grčija[uredi | uredi kodo]

Španija[uredi | uredi kodo]

Kitajska[uredi | uredi kodo]

Mezoamerika[uredi | uredi kodo]

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Rimski imperij[uredi | uredi kodo]

Srednjeveška Evropa[uredi | uredi kodo]

Indija[uredi | uredi kodo]

Indonezija[uredi | uredi kodo]

Peru[uredi | uredi kodo]

Moderne piramide[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Crawford, page 73

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7
  • Patricia Blackwell Gary and Richard Talcott, "Stargazing in Ancient Egypt," Astronomy, June 2006, pp. 62–67.
  • Fagan, Garrett. "Archaeological Fantasies." RoutledgeFalmer. 2006

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]