Piramida

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka
Piramida Lune, Teotihuacan
Tempelj Prasat Thom v Koh Ker
Piramida Güímar, Tenerife, Španija
Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia)

Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.

Piramida (iz grščine: πυραμίς pyramis) je struktura, katere zunanje površine so trikotne in se stekajo v eno samo točko na vrhu. Osnova piramide ima lahko obliko trikotnika, štirikotnika ali poligona. Ker so čistih oblik, so piramide označevale objekte s posebno vlogo; v preteklosti sakralna in spominska, v sodobnosti so to atraktivni objekti za razne namene.

Oblika piramide je taka, da je večina teže bližje tlom in da je manj materiala višje na piramidi, ki potiska težo navzdol. Ta porazdelitev teže je dovoljevala zgodnjim civilizacijam ustvariti stabilne monumentalne strukture.

Piramide so zgradile civilizacije v mnogih delih sveta. Na tisoče let, so bile največje strukture na Zemlji piramide. Prve Rdeče Piramide v nekropoli Dashur in Velika piramida v Khufuju, obe iz Egipta, slednja še vedno ostaja eno izmed sedmih čudes starega sveta. Khufu piramida, zgrajena večinoma iz apnenca (iz velikih rdečih granitnih blokov) šteje za arhitekturno mojstrovino. Vsebuje okrog 1.300.000 blokov težkih od 2,5 do 15 tone in ima kvadratno osnovo, s stranico približno 230 m ter obsega 13 hektarjev površine. Njene štiri strani predstavljajo štiri glavne točke in so pod kotom 52 stopinj. Prvotna višina Piramide je bila 146,5 m, danes ima le še 137 m; 9 m, ki manjkajo so ukradli kakovosten bel turski apnenec iz obloge, za gradnjo v Kairu. Še vedno je najvišja piramida. Največja piramida po obsegu je Velika Piramida v Choluli v mehiški zvezni državi Puebla.

Starodavni spomeniki[uredi | uredi kodo]

Mezopotamija[uredi | uredi kodo]

Mezopotamci so zgradili najzgodnejše piramidalne strukture, ki jih imenujemo zigurat. Ker so bili zgrajeni iz na soncu sušene blatne opeke, je malo ostankov. Zigurate so gradili Sumerci, Babilonci, Elamiti, Akadci in Asirci za lokalne bogove. Vsak zigurat je bil del tempeljskega kompleksa, ki je vseboval tudi druge stavbe. Predhodnik zigurata je bila vzvišena struktura iz obdobja Ubaidov[1] (4. tisočletje pr. n. št.). Najstarejši zigurati segajo v konec zgodnjega dinastičnega obdobja. Najnovejši mezopotamski zigurati so iz 6. stoletja pred našim štetjem. Imajo pravokotno, ovalno ali kvadratno osnovo in stopničasto piramidno strukturo z ravno ploščo na vrhu. Jedro je iz blatne opeke, obloga pa iz žgane opeke. Obloga je bila pogosto glazirana v različnih barvah, ki so imele astrološki pomen. Kralji so imeli včasih svoja imena vgravirana na teh glaziranih opekah. Število stopenj je bilo 2 - 7. Predpostavlja se, da so imeli na vrhu svetišče, vendar ni arheoloških dokazov za to, o tem je pisal Herodot. Dostop do svetišča bi bil po seriji ramp. Ljudje so verjeli, da zigurat mesto za bogove. Nanj so smeli le duhovniki, njihova odgovornost je bila skrbeti za bogove. Duhovniki so bili zelo vplivni člani mezopotamske družbe.

Egipt[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Egppčanske piramide.
Starodavne piramide v Egiptu

Najbolj znane piramide so egipčanske - ogromne strukture, zgrajene iz opeke ali kamna, od katerih so nekatere med največjimi konstrukcijami na svetu. Večina piramid je imela polirano in močno odbojno belo površino iz apnenca. Vrhnji kamen je bil običajno izdelan iz trdega kamna - granita ali bazalta, in bil lahko prevlečen z zlatom, srebrom ali elektrumom in imel visoko stopnjo refleksije. [2]

Po letu 2700 pred našim štetjem pa do do okoli 1700 pr. n. št. so Stari Egipčani začeli graditi piramide. Prva piramida je bila zgrajena v času Tretje dinastije faraona Džoserja in njegovega arhitekta Imhotepa, kot stopničasta piramida na šestih mastabah. Gradnja piramid je dosegla svoj vrhunec v Gizah v letih 2575 - 2150 pr. n. št. in ležijo v večini primerov zahodno od reke Nil, saj se je duša božanskega faraona pridružila soncu v času rojstva, pred nadaljevanjem sonca v svojem večnem krogu.

Do leta 2008 so v Egiptu odkrili okoli 135 piramid. [3][4] Velika piramida v Gizi je največja v Egiptu in ena največjih na svetu. Bila je najvišja stavba na svetu, dokler je bila zgrajena katedrala v Lincolnu, Anglija, končana leta 1311. Osnova obsega več kot 52.600 m2. Velika piramida v Gizi je eno od sedmih čudes antičnega sveta.

Večina piramid se nahaja v bližini Kaira, le ena kraljevska pa se nahaja južno od Kaira, v tempeljskem kompleksu Abidos. Piramido v Abidosu je naročil Ahmose I., ki je ustanovil 18. dinastijo in novo kraljestvo. [5] Bil tudi zadnji faraon, ki je zgradil piramido, poznejši faraoni so svoje grobnice skrivali v hribih, kot v Dolini kraljev v Luksorju.

V Medinat Habu ali Deir el-Medina so manjše piramide zgradili posamezniki. Manjše piramide so zgradili tudi Nubijci, ki so vladali Egiptu v poznem obdobju.

Sudan[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Nubijske piramide.

Nubijske piramide so bile zgrajene (približno 240), na treh lokacijah v Sudanu, in so služile kot grobnice za kralje in kraljice kraljestva Napata in Meroe. Piramide Kush, znan tudi kot nubijske piramide, imajo drugačne značilnosti kot so piramide v Egiptu. Nubijske so bile zgrajene pod strmejšim kotom od egiptovskih.

Piramide so bile še vedno grajene do poznih 300 let n. št. Najbolj znane so:

  • Kraljevsko pokopališče na el-Kurru. Kashta, Piye, Tantamani, Shabaka in več kraljic je pokopanih v piramidah v El-Kurru.
  • Piramide Meroe (Begarawiyah). Datirane v obdobje Meroitic od okoli 720-300 pred našim štetjem na Južnem pokopališču ter okoli 300 pred našim štetjem do okoli 350 AD na Severnem pokopališču.
  • Kraljevsko pokopališče na Nuri. Kralj Taharqa in drugih kralji Kraljevine Napata so pokopani na Nuri.
  • Piramide Jebel Barkal

Nigerija[uredi | uredi kodo]

Ena od unikatnih struktur kulture Igbo, so piramide Nsude, po nigerijskem mestu Nsude, severni Igbo. Deset piramid je bilo zgrajenih iz gline oziroma blata. Prva osnova je bila krožnega tlorisa obsega 60 čevljev in višine3 čevlje. Naslednja stopnja je imela obseg 45 čevljev. Krožni nizi so se nadaljevali, dokler niso dosegli vrha. Strukture so bili templji za boga Ala / Uto, za katerega so verjeli, da lahko prebiva na vrhu. Na vrhu je bila palica, ki naj bi predstavljala božje prebivališče. Strukture so ležale v skupinah po pet medsebojno vzporedne. Ker so bile zgrajene iz gline / blata, kot Deffufa iz Nubije, propadajo, in zahtevajo periodično obnovo. [6]

Grčija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Grške piramide.
Piramida Hellinikon

Pavzanij (2. stoletje) omenja dve stavbi, ki spominjata na piramide. Ena, 19 kilometrov jugozahodno od vedno stoji struktura Hellenikon, skupni grob za vojakov, ki so umrli v legendarnem boju za prestol Argosa in druga je grobnica Argivesa ubitega v bitki okoli 669/8 pr. n. št. Nobena od teh ni ohranjena in ni dokazov, da so spominjale na egiptovske piramide.

Obstajata tudi vsaj dve ohranjeni piramidni strukturi, ki so še vedno na voljo za študij, ena na Hellenikonu in druga v Ligourio / Ligurio, vasici v bližini antičnega gledališča Epidaurus. Ti zgradbi nista bili izdelani na isti način kot piramide v Egiptu. Imata navznoter poševni steni, vendar razen tega ni očitnih podobnosti z egiptovskimi piramidami. Imeli sta velike osrednje komore (za razliko od egipčanskih piramid). Struktura Hellenikon je pravokotne oblike in ne kvadratne, 12,5 x 14 m, kar pomeni, da stranici ne bi mogli doseči vrha v eni točki. [7] Kamen uporabljen za izgradnjo je lokalni apnenec. V okolici niso našli ostankov drugih struktur ali grobov. Domnevajo, da je bila ena od nalog take strukture tudi kot stražni stolp. Druga možnost je, da so bila svetišča junakov in vojakov iz antičnih časov.

Datiranje teh struktur je bil narejeno iz črepinj posod izkopanih iz tal. Najnovejši datumi znanstvenega datiranja so bili ocenjeni v 5. in 4. stoletja. Običajno se ta tehnika uporablja za lončarstvo, tukaj pa jo so raziskovalci uporabili, da bi poskušali določiti datum kamnitih ostankov sten struktur. Bilo je nekaj polemik o tem ali so te strukture dejansko starejše od egipčanskih, ki so del zapisa v knjigi Martina Bernala Black Athena. [8]

Španija[uredi | uredi kodo]

Piramide iz Güímarja se nanašajo na šest pravokotnih stopničastih piramid, zgrajenih iz lave brez uporabe malte. Nahajajo se v okrožju Chacona, del mesta Güímar na otoku Tenerife na Kanarskih otokih. Strukture so datirane v 19. stoletje in njihova prvotna funkcijo razlagajo kot stranski produkt sodobnih kmetijskih tehnik.

Lokalne tradicije kot tudi ohranjene slike kažejo, da so podobne konstrukcije (znan tudi kot "Morras", "Majanos", "Molleros" ali "Paredones") našli na mnogih krajih na otoku. Sčasoma pa so bile odstranjene in uporabljene kot poceni gradbeni material. V Güímarju je bilo devet piramid, od katerih je le šest ohranjenih.

Kitajska[uredi | uredi kodo]

Starodavna Korejska grobnica v Ji'anu, SV Kitajska
Glavni članek: Kitajske piramide.

Na Kitajskem obstaja veliko kvadratnih piramid s sploščenim vrhom. Prvi cesar Čin Ši Huangdi (Qin Shi Huang - okoli leta 221 pred našim štetjem je združil 7 predimperialnih kraljestev), je bil pokopan pod velikim kupom izven modernega Xi'ana. V naslednjih stoletjih je bilo še več vladarjev dinastije Han pokopanih pod ploščatimi piramidnimi zemeljskimi strukturami.

Mezoamerika[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Mezoameriške piramide.
Piramida v majevskem mestu Chichen Itza, Mehika

Številne mezoameriške kulture so gradile tudi piramidne strukture. Srednjeameriške piramide so imele običajno na vrhu tempelj in so bolj podobne mezopotamskemu ziguratu kot egiptovskim piramidam.

Največja piramida po obsegu je Velika piramida v Choluli, v mehiški državi Puebla. Zgrajena je bila v 3. do 9. stoletju pred našim štetjem in velja za največji spomenik doslej zgrajen kjerkoli na svetu in se še vedno izkopava. Tretja največja piramida na svetu, Piramida Sonca v Teotihuacanu se tudi nahaja v Mehiki. Je nenavadna piramida s krožnim tlorisom v kraju Cuicuilco, zdaj znotraj Ciudad de México in je bila večinoma prekrita z lavo iz vulkana Xitle v 1. stoletju pred našim štetjem.

V Teuchitlánu in Jaliscu je še več krožnih stopničastih piramid imenovanih Guachimontones.

Piramide v Mehiki so bile pogosto uporabljene kot kraji žrtvovanja ljudi. Pri ponovni posvetitvi Velike piramide v Tenochtitlanu leta 1487, so Azteki poročali, da so žrtvovali okoli 80.400 ljudi v štirih dneh. [9]

Severna Amerika[uredi | uredi kodo]

Diagram kaže različne dele vzhodno-severno ameriške oblike gomile

Mnogo pred Kolumbom so indijanske starodavne kulture v Severni Ameriki zgradile velike piramidalne zemeljske strukture, znane kot gomile-ploščadi. Med največje in najbolj znane sodi Monks Mound v kraju Cahokia, danes v Illinoisu, narejena okoli leta 1100 in ima bazo večjo od Velike piramide v Gizah. Mnoge izmed gomil so bile v rednih časovnih presledkih nadgrajevane in so postale precej velike. Verjamejo, da so igrale osrednjo vlogo v verskem življenju starodavnih ljudstev, dokumentirana uporaba pa vključuje hišne polzasebne ploščadi vodij, javne tempeljske ploščadi, kostnice, mrtvašnice, ploščadi za prebivanje, trge in rotunde ter plesne ploščadi. Kulture, ki so gradile podkonstrukcije gomil so kultura Troyville, kultura Coles Creek, kultura Plaquemine in kultura Mississippi.

Rimski imperij[uredi | uredi kodo]

Piramida sodnika C. Cestiusa v Rimu

27 metrov visoka Piramida Cestius (Ital. Piramide di Caio Cestio ) je bila zgrajena do konca 1. stoletja pred našim štetjem, v njej je grobnica sodnika C. Cetija. Njena antična kopija je ohranjena v bližini Porta San Paolo ob Ostijskih vratih v Rimu. Visoka je 36 m. Še ena, ki se imenuje Meta Romuli stoji v Ager Vaticanus (današnji Borgo), je bila uničena ob koncu 15. stoletja.

Srednjeveška Evropa[uredi | uredi kodo]

Piramide so občasno uporabljene v krščanski arhitekturi. Mogočne romanske katedrale imajo piramidaste strehe na zvonikih. Zvonika sta bila najmanj dva, lahko pa tudi štirje ali več. Zanimiv primer je stolp gotske katedrale Oviedo v San Salvadorju, Španija.

Indija[uredi | uredi kodo]

Glavna gopura piramidatstega templja Thanjavur.

Veliko ogromnih granitnih tempeljskih piramid je bilo zgrajenih v južni Indiji v času cesarstva Chola, od katerih so mnoge še vedno v verski uporabi. Primeri takih piramidnih templjev so: tempelj Brihadisvara v Thanjavurju, tempelj Gangaikonda Cholapuram in tempelj Airavatesvara v Darasuramu. Največje tempeljska piramida v kompleksu Sri Rangam v Srirangamu je Tamil Nadu. Tempelj Thanjavur je zgradil Raja Chola v 11. stoletju. Tempelj Brihadisvara je bil uvrščen na UNESCO-v seznam svetovne dediščine leta 1987, templja Gangaikondacholapuram in Airavatesvara pa sta bila dodana na seznam v letu 2004. [10]

Indonezija[uredi | uredi kodo]

Borobudur, Java.

Poleg menhirjev, kamnitih miz in kamnitih kipov je Avstronezijska megalitska kultura v Indoneziji gradila tudi zemeljske in kamnite stopničaste piramidne strukture, imenovane Punden Berundak, ki so jih odkrili v Pangguyangan, Cisolok in Gunung Padang, zahodna Java. Gradnje kamnitih piramid temeljijo na avtohtonih prepričanjih, da so gore in višave bivališče duše prednikov.

Stopničasta piramida je osnovna oblika v 8. stoletju zgrajenega budističnega svetišča Borobudur v osrednji Javi. Kasneje so templji zgrajeni na Javi vplivali na indijsko hindujsko arhitekturo, kot jo visoke fiale na templju Prambanan. V času poznega obdobja imperija Majapahit v 15. stoletju, so na Javi oživili avstronezijske avtohtone prvine kot jih vidimo na templju Sukuh, ki je nekoliko podoben mezoameriškim piramidam.

Peru[uredi | uredi kodo]

Ena od piramid v Caralu

Caral ali Caral-Supe, je večje naselje v dolini Supe, provinca Barranca v Peruju, približno 200 km severno od Lime. Caral je eno izmed najstarejših mest v Ameriki in dobro raziskano področje Caral ali Norte Chico civilizacije. Na kompleksu 80 km ² se nahaja 19 raznih piramid.

Glavna piramida (špansko Pirámide Mayor) pokriva površino skoraj velikosti štirih nogometnih igrišč in je 18 m visoka. Caral je največje zabeležene mesto v andski regiji z datumi, starejšimi od 2000 let pred našim štetjem. Túcume je predšpansko mesto v Peruju, južno od reke La Leche na ravnici v okolici gorovja La Raya. Zajema površino več kot 220 ha, kjer leži 26 velikih piramid in gomil.

Moderne piramide[uredi | uredi kodo]

Piramida je v moderni arhitekturi doživela preoblikovanje tako v funkciji kot materializaciji. Uporabljeni materiali kot jeklo in steklo so pripomogli k edinstvenim primerom sodobnih piramid.

Taka je na primer piramida v Louvru v Parizu, narejena po projekti iz leta 1981 I. M. Peija in predstavlja svetlobni del poglobljenega vhodnega dela v sam muzej. Piramida je obdana z odbojnimi površinami, ki imajo v sredini fontane, da bi pričaral občutek lebdenja na vodi.

Nekatere moderne piramide so:

Slika prikazuje prerez različnih piramid
  • Piramida v Louvru v Parizu, Francija, stoji v dvorišču muzeja, je 20,6 m visoka steklena struktura, ki predstavlja vhod v muzej. Oblikoval jo je ameriški arhitekt I. M. Pei in je bila končana leta 1989.
  • Luxor Hotel v Las Vegas, ZDA.
  • Piramida Arena v Memphisu, Tennessee (mesto se imenuje po starodavnem egipčanskem Memphisu). Zgrajena je bila leta 1991.
  • Transamerica v San Franciscu, Kalifornija, oblikoval jo je William Pereira], in je eden od simbolov mesta.
  • Ryugyong Hotel, Pyongyang, Severna Koreja.
  • Zgradba Slovaškega radia, Bratislava, Slovaška.
  • Palača miru in sprave, Astana, Kazahstan.
  • Glasbena dvorana GoJa Praga.
  • Steelcase Development Center blizu Grand Rapids, Michigan.
  • Sunway, nakupovalni center Selangor, Malezija.
  • Muzej v Hanoju je narobe obrnjena piramida.
  • "Forum" - Expo center, Moskva, Rusija.
  • Shimizu Mega-City, predlagan projekt za gradnjo obsežne piramide nad tokijskim zalivom na Japonskem.
  • Nezgrajen Muzej moderne umetnosti, Caracas je bil oblikovan kot narobe obrnjena piramida. [11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Crawford, page 73
  2. ^ Redford, Donald B., Ph.D.; McCauley, Marissa. "How were the Egyptian pyramids built?". Research. The Pennsylvania State University. Pridobljeno dne 11 December 2012. 
  3. ^ Slackman, Michael (2008-11-17). "In the Shadow of a Long Past, Patiently Awaiting the Future". The New York Times. Pridobljeno dne 2010-04-12. 
  4. ^ Lehner, Mark (2008-03-25). Mark Lehner (2008). The Complete Pyramids: Solving the Ancient Mysteries. p. 34.. Thames & Hudson. ISBN 978-0-500-28547-3. 
  5. ^ Filer, Joyce (16 January 2006). Pyramids. Oxford University Press. str. 38–39. ISBN 978-0-19-530521-0. 
  6. ^ Basden, G. S(1966). Among the Ibos of Nigeria, 1912. Psychology Press: p. 109, ISBN 0-7146-1633-8
  7. ^ Mary Lefkowitz (2006). "Archaeology and the politics of origins". V: Garrett G. Fagan. Archaeological Fantasies: How Pseudoarchaeology Misrepresents the Past and Misleads the Public. Routledge. str. 189–190. ISBN 978-0-415-30593-8. 
  8. ^ Mary Lefkowitz (2006). "Archaeology and the politics of origins". V: Garrett G. Fagan. Archaeological Fantasies: How Pseudoarchaeology Misrepresents the Past and Misleads the Public. Routledge. str. 185–186. ISBN 978-0-415-30593-8. 
  9. ^ "The Enigma of Aztec Sacrifice". Natural History, April 1977. Vol. 86, No. 4, pages 46-51.
  10. ^ http://whc.unesco.org/archive/2004/whc04-28com-inf14ae.pdf
  11. ^ http://www.vitruvius.com.br/revistas/read/arquitextos/13.151/4465

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Jože Marinko, Leon Debevec, Vpliv antike v arhitekturi, Mohorjeva družba Celje, 2008, ISBN 978-961-218-963-7
  • Patricia Blackwell Gary and Richard Talcott, "Stargazing in Ancient Egypt," Astronomy, June 2006, pp. 62–67.
  • Fagan, Garrett. "Archaeological Fantasies." RoutledgeFalmer. 2006

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]