Severna Amerika

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Severna Amerika
Location North America.svg
Površina 24.709.000 km²
Št. prebivalcev 528.720.588 (2008, 4.)
Gostota naseljenosti 22,9/km2 [opomba 1]
Demonim Severnoameričani
Države 23
Odvisna ozemlja 22
Jeziki angleščina, španščina, francoščina in drugi
Čas UTC-10 do UTC
Največja mesta Zastava Mehike Mexico City
Flag of the United States New York
Flag of the United States Los Angeles
Zastava Kanade Toronto
Flag of the United States Chicago
Flag of the United States Houston
Zastava Kube Havana
Zastava Mehike Guadalajara
Zastava Kanade Montreal
Flag of the United States Philadelphia

Severna Amerika je tretji največji kontinet na svetu. Najvišji vrh ima na Aljaski (Mount McKinley, 6194 m). Kontinent je poznan predvsem po svojih velemestih in naravnih parkih (Grand Canyon, Death Valley, Yellowstone, Bryce Canyon, ... ). Ko govorimo o državah Severne Amerike običajno govorimo o Kanadi in ZDA. Severna Amerika ima približno 525 milijonov prebivalcev.

Lega[uredi | uredi kodo]

Nahaja se med Atlantskim oceanom na vzhodu in Pacifiškim oceanom na zahodu. Na severu je Arktično morje in na jugu meji z Latinsko Ameriko ter Karibskim morjem. Njena površina je 24.7219.000 kvadratnih kilometrov. Severna Amerika je od drugih celin povezana le z Južno Ameriko in sega vse do Paname. Mnogi sicer Medmorsko Ameriko štejejo kot samostojno področje.

Reliefne enote[uredi | uredi kodo]

Veliki kanjon (ang. Grand Canyon)

Nižavja[uredi | uredi kodo]

  • Arktično obalno nižavje (leži ob južni obali Hudsonovega zaliva ter na severu Aljaske, je dokaj redko poseljeno območje, na severu prevladuje tundra, na jugu pa tajga)
  • Velike planjave (ležijo JV od Skalnega gorovja, na tem območju prevladuje intenzivno kmetijstvo)
  • Osrednje nižavje (leži v porečju pomembnih rek in zajema notranji del Severne Amerike)
  • Zalivska nižina (leži ob Mehiškem zalivu in se razteza od Floride pa do Južnega Teksasa in nadaljuje v Mehiko, največja reka v nižini je Mississippi, prisotno je intenzivno kmetijstvo)
  • Priatlantsko obalno nižavje (leži na JV Severne Amerike, sestavljajo jo peščene in glinaste rečne naplavine ter ledeniški nanosi)
  • Kalifornijska dolina (leži ob zahodnem vznožju Sierra Nevade, tamkajšnja kmetijska območja so obdelana s pomočjo namakanja)

Gorovja in planote na vzhodu[uredi | uredi kodo]

  • Kanadski ščit (je največja regija v Kanadi, razprostira se na ogromni površini, zgrajen je iz predkambrijskih kamnin)
  • Apalači (so gorovje na JV Severne Amerike, so močno degradirani in slabo poseljeni)
  • Piedmont (je rahlo valovito področje, ki sega od severa proti jugu vzporedno z Apalači)
  • Notranje višavje (obsega območje južno od reke Missouri in je območje hribovitega sveta in nizkih gorovij sredi ravnin, na višavju najdemo nahajališča svinca in cinka)

Gorovja in planote na zahodu[uredi | uredi kodo]

  • Skalno gorovje (sega od Aljaske do Nove Mehike, sestavljajo ga vzporedne gorske verige iz smeri od severa proti jugu, vrhovi tam segajo tudi nad 4000 m nadmorske višine)
  • Brooksovo gorovje (leži na severu Severne Amerike, njegov vzhodni del je poledenel, na severu se spušča v obalno ravnino ob Severnem ledenem morju, na jugu pa v nizko hribovje)
  • Yukonska planota (leži med Brooksovim in Aljaškim gorovjem, vzdolž reke Yukon, naravna vegetacija je tajga)
  • Aljaško gorovje (leži pod Yukonsko planoto, zajema najvišji vrh Severne Amerike(Mount McKinley), to gorovje je močno poledenelo)
  • Obrežno gorovje (leži med Kalifornijsko dolino in Tihim oceanom, je močno razdrobljeno ozko obalno gorovje z izoblikovanimi obalnimi ravnicami)
  • Kolumbijska planota (leži ob reki Snake in Kolumbija, je zelo rodovitno območje, ki ima možnostjo namakanja)
  • Velika kotlina (leži JZ od Kolumbijske planote, sestavljena je iz manjših kotlin med Sierra Nevado in gorovjem Wasatch)
  • Koloradska planota (leži v državah Kolorado, Utah, Arizona in Nova Mehika, je uravnana planota z vmesnimi gorovji ter nižjimi kotlinami, tukaj najdemo znameniti Veliki kanjon (ang. Grand Canyon)
  • Kaskadsko gorovje (leži na zahodu in zapira območje Visokih planot in kotlin, nastalo je iz vulkanskih kamnin)
  • Sierra Nevada (leži vzhodno od osrednje Kalifornijske kotline, prebivalcem predstavlja prometno in klimatsko pregrado)

Države, ozemlja in odvisna ozemlja[uredi | uredi kodo]

Spodaj je tabela držav in ozemelj v Severni Ameriki razdeljena na tri osnovne regije.[1][2][3]

Država ali ozemlje Površina
(km2)[4]
Prebivalstvo
(ocena 2008)[5]
Gostota prebivalstva
(na km2)
Glavno mesto
Severna Amerika[opomba 2]
Zastava Bermude Bermuda (UK) 700154000000000000054 700465000000000000065.000 1203,7 Hamilton
Zastava Kanade Kanada 70069984670000000009.984.670 700733573000000000033.573.000 3,4 Ottawa
Zastava Grenlandije Grenlandija (Dan.) 70062166086000000002.166.086 700457000000000000057.000 0,026 Nuuk (Godthåb)
Zastava Mehike Mehika 70061964375000000001.964.375 7008112322757000000112.322.757 57,1 Mexico City
Flag of Saint-Pierre and Miquelon.svg Saint Pierre in Miquelon (Fr.) 7002242000000000000242 70036000000000000006.000 24,8 Saint-Pierre
Flag of the United States Združene države Amerike[opomba 3] 70069629091000000009.629.091 7008311630000000000311.630.000 32,7 Washington, D.C.
Karibi
Zastava Angvile Angvila (UK) 700191000000000000091 700415000000000000015.000 164,8 The Valley
Zastava Antigve in Barbude Antigva in Barbuda 7002442000000000000442 700488000000000000088.000 199,1 St. John's
Zastava Arube Aruba (Niz.) 7002180000000000000180 7005107000000000000107.000 594,4 Oranjestad
Flag of the Bahamas Bahami[opomba 4] 700413943000000000013.943 7005342000000000000342.000 24,5 Nassau
Zastava Barbadosa Barbados 7002430000000000000430 7005256000000000000256.000 595,3 Bridgetown
Zastava Bonaira Bonaire (Niz.) 7002294000000000000294 700412093000000000012.093[6] 41,1 Kralendijk
Flag of the British Virgin Islands Britanski Deviški otoki (UK) 7002151000000000000151 700423000000000000023.000 152,3 Road Town
Zastava Kajmanskih otokov Kajmanski otoki (UK) 7002264000000000000264 700456000000000000056.000 212,1 George Town
Zastava {{{alias2}}} Clipperton Island (Fr.) 70006000000000000006 50000000000000000000 0,0  —
Zastava Kube Kuba 7005109886000000000109.886 700711204000000000011.204.000 102,0 Havana
Zastava {{{alias2}}} Curaçao (Niz.) 7002444000000000000444 7005140794000000000140.794[6] 317,1 Willemstad
Zastava {{{alias2}}} Dominika 7002751000000000000751 700467000000000000067.000 89,2 Roseau
Zastava Dominikanske republike Dominikanska republika 700448671000000000048.671 700710090000000000010.090.000 207,3 Santo Domingo
Zastava Grenade Grenada 7002344000000000000344 7005104000000000000104.000 302,3 St. George's
Zastava {{{alias2}}} Guadeloupe (Fr.) 70031628000000000001.628 7005401784000000000401.784[7] 246,7 Basse-Terre
Zastava Haitija Haiti 700427750000000000027.750 700710033000000000010.033.000 361,5 Port-au-Prince
Zastava Jamajke Jamajka 700410991000000000010.991 70062719000000000002.719.000 247,4 Kingston
Zastava Martinika Martinik (Fr.) 70031128000000000001.128 7005397693000000000397.693[8] 352,6 Fort-de-France
Zastava {{{alias2}}} Montserrat (UK) 7002102000000000000102 70036000000000000006.000 58,8 Plymouth; Brades[opomba 5]
Zastava {{{alias2}}} Navassa (ZDA) 70005000000000000005[9] 50000000000000000000[10] 0,0  —
Zastava Portorika Portoriko (ZDA) 70038870000000000008.870 70063982000000000003.982.000 448,9 San Juan
Zastava {{{alias2}}} Saba (Niz.) 700113000000000000013 70031537000000000001.537[6] 118,2 The Bottom
Zastava {{{alias2}}} Saint Barthélemy (Fr.) 700121000000000000021[9] 70037448000000000007.448[10] 354.7 Gustavia
Zastava {{{alias2}}} Saint Kitts in Nevis 7002261000000000000261 700452000000000000052.000 199,2 Basseterre
Zastava {{{alias2}}} Saint Lucia 7002539000000000000539 7005172000000000000172.000 319,1 Castries
Zastava {{{alias2}}} Saint Martin (Fr.) 700154000000000000054[9] 700429820000000000029.820[10] 552,2 Marigot
Zastava {{{alias2}}} Saint Vincent in Grenadine 7002389000000000000389 7005109000000000000109.000 280,2 Kingstown
Zastava {{{alias2}}} Sint Eustatius (Niz.) 700121000000000000021 70032739000000000002.739[6] 130,4 Oranjestad
Zastava {{{alias2}}} Sint Maarten (Niz.) 700134000000000000034 700440009000000000040.009[6] 1176.7 Philipsburg
Zastava Trinidada in Tobaga Trinidad in Tobago[opomba 6] 70035130000000000005.130 70061339000000000001.339.000 261,0 Port of Spain
Zastava {{{alias2}}} Otočji Turks in Caicos[opomba 7] (UK) 7002948000000000000948 700433000000000000033.000 34,8 Cockburn Town
Flag of the United States Virgin Islands Ameriški Deviški otoki (ZDA) 7002347000000000000347 7005110000000000000110.000 317,0 Charlotte Amalie
Srednja Amerika
Zastava {{{alias2}}} Belize 700422966000000000022.966 7005307000000000000307.000 13,4 Belmopan
Zastava Kostarike Kostarika 700451100000000000051.100 70064579000000000004.579.000 89,6 San José
Zastava {{{alias2}}} El Salvador 700421041000000000021.041 70066163000000000006.163.000 293,0 San Salvador
Zastava Gvatemale Gvatemala 7005108889000000000108.889 700714027000000000014.027.000 128,8 Guatemala City
Zastava Hondurasa Honduras 7005112492000000000112.492 70067466000000000007.466.000 66,4 Tegucigalpa
Zastava {{{alias2}}} Nikaragva 7005130373000000000130.373 70065743000000000005.743.000 44,1 Managua
Zastava Paname Panama[opomba 6][opomba 8] 700475417000000000075.417 70063454000000000003.454.000 45,8 Panama City
Skupaj 700724500995000000024.500.995 7008541720440000000541.720.440 22,9

Pomembne reke in njihov pomen[uredi | uredi kodo]

Reka Mississippi

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Zelo pomembna značilnost podnebja je razporeditev padavin in temperatur, katere enakomerno upadajo od juga proti severu. Količina padavin pa se zmanjšuje v smeri od vzhoda proti zahodu. Na podnebje Severne Amerike vplivajo morski tokovi (hladni Labradorski tok in topli Zalivski tok), relief, potek gorskih verig, uravnano površje v osrednjem delu celine, in oddaljenost od oceanov in Mehiškega zaliva. Največji del ozemlja Severne Amerike leži v zmerno toplem pasu. Severna Amerika obsega več toplotnih pasov, od polarnega, do subtropskega.

Podnebni tipi[uredi | uredi kodo]

  • Polarno podnebje (je na skrajnem severu, tukaj ni rastlinstva, dolge zime in kratka "poletja")
  • Subpolarno podnebje (je območje med polarnim in zmerno toplim pasom, redko poseljeno območje)
  • Oceansko podnebje (je na obalnem pasu ob Tihem oceanu, letno pade veliko padavin, slabo rodovitna prst)
  • Gorsko podnebje (je v goratih predelih, kratko toplo poletje in dolge mrzle zime, temperature upadajo z nadmorsko višino)
  • Stepsko podnebje (je v notranjosti na JZ celine, v poletnih mesecih so velike suše, velika možnost naravnih katastrof)
  • Mediteransko podnebje (je na območju obalnega dela Kalifornije, rodovitna rdeča prst, gosto poseljeno)
  • Kontinentalno vlažno podnebje (je na zahodu celine, ob obali in na vzhod v notranjost, vroča poletja in mrzle zime, prisotna so velika temperaturna nihanja, rodovitna rjava prst)
  • Polsuho in suho celinsko podnebje (je na JZ celine, severno od Mehike, malo padavin, kserofilno rastje, nerodovitne polpuščavske prsti)
  • Subtropsko vlažno podnebje (je na obalnih predelih ZDA, v bližini Mehiškega zaliva, značilni so močni hurikani)

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Vsakodnevna prometna konica v Kaliforniji

Za Severno Ameriko je značilna postindustrijska družba (primarni sektor 3 %, sekundarni sektor (21 % - 25 %), terciarni sektor (70 %), mehanizacija v kmetijski proizvodnji in avtomatizacija, ki zmanjšuje ročno izdelavo v industriji. Veliko je priseljevanja, tako v zgodovini, kot danes. V ZDA se je preselilo tudi veliko Slovencev, največ med letoma 1880 in 1914. Naravne, gospodarske in zgodovinske razmere pa povzročajo neenakomerno poseljenost. Kanada velja za deželo imigriranja, za kar je zaslužna politika večkulturnega razvoja (dvojezičnost).

Zgodovina prebivalstva[uredi | uredi kodo]

Ameriški staroselci so Indijanci, ki so se naselili v času zadnje ledene dobe. V tem času so se prav tako naselili Eskimi is Sibirije. Kasneje so se začeli priseljevati evropejci, predvsem anglosaški narodi. Za razliko od Kanade, kamor so se priseljevali Francozi. Evropejci so se v 17. stoletju pričeli množično preseljevati v Severno Ameriko, kar je vodilo do postopne kolonizacije. Ker so si evropejci prisvajali indijska ozemlja, so za Indijance ustanovili rezervate, kjer bi njihova zemlja bila delno zaščitena. Največja etnična skupina v Severni Ameriki so bili včasih t.i. ameriški črnci.

Prebivalstvo danes[uredi | uredi kodo]

Urbanizacija Severne Amerike je potekala izjemno hitro. Določene etnične skupine se niso v celoti integrirale, zato je danes znan model "kulturnega mozaika", ki pomeni vključevanje drugih ras v družbo in hkrati ohranjanje lastne identitete. Prebivalstvo je najbolj zgoščeno na območju starega industrijskega jedra države ob Velikih jezerih in severno od njih. ZDA so postale največji selitveni tok na svetu.

Deset največjih metropolitanskih območij po prebivalstvo iz leta 2010 - podatki temeljijo na popisu iz Združenih držav Amerike in in ocenah popisa iz Kanade in Mehike.

Metropolitansko območje Prebivalstvo Površina Država
Mexico City 21.163.226 7.346 km² Mehika
New York 18.897.109 17.405 km² ZDA
Los Angeles 12.828.837 12.562 km² ZDA
Chicago 9.461.105 24.814 km² ZDA
Dallas-Fort Worth 6.371.773 24.059 km² ZDA
Philadelphia 5.965.343 13.256 km² ZDA
Houston 5.946.800 26.061 km² ZDA
Toronto 5.583.064 5.906 km² Kanada
Washington, D.C. 5.582.170 14.412 km² ZDA
Miami 5.564.635 15.896 km² ZDA

Števila so iz popisa 2011.


Amerikanizacija[uredi | uredi kodo]

Amerikanizacija imenujemo proces asimiliranja priseljencev v skupen narod in odpravljanje racionalnih razlik. Priseljenci sprejmejo jezik, kulturo, način življenja, ... V proces amerikanizacije niso bili sprejeti indijanci in črnci, ker jih je družba zavračala. Še vedno pa so prisotne rasne in socialne razlike med ljudmi.

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Amerika je prva kmetijska velesila na svetu, predvsem zaradi produktivnosti in visoke tehnološke razvitosti. ZDA izvozi približno tretjino pridelka, Kanada pa kar dve tretjini. Prekomerna produkcija živil je pripeljala do resnih okoljevarstvenih problemov.

Kmetijski pasovi v Severni Ameriki[uredi | uredi kodo]

Prerija

Pas ekstenzivne pašne živinoreje[uredi | uredi kodo]

Pas ekstenzivne pašne živine se razteza zahodno od 100. poldnevnika, kjer so suhe stepske pokrajine. Usmerjeno je predvsem v mesno pašno govedorejo. Največje so govedorejske farme. Ponekod je možno umetno namakanje.

Bombažni pas[uredi | uredi kodo]

Bombažni pas se razteza severno od Mehiškega zaliva in južno od koruznega pasa. Pojavil se je v obdobju suženjstva in zelo spremenil svojo prvotno podobo. Količine bombaža so se drastično zmanjšale ob pojavu drugih surovin. Dandanes namesto bombaža gojijo tobak, riž, perutnino, ... Bombaž uspeva le še na območjih, kjer je možno namakanje.

Koruzni pas[uredi | uredi kodo]

Koruzni pas se razteza južno in jugovzhodno od mlečnega pasa. Zaradi majhnih kmetij glede na potrebe trga, so le-te ogrožene. Kmetije se združujejo v zadruge in tako skupaj skrbijo za prodajo pridelka. V preteklosti je v koruznem pasu prevladovala koruza, v današnjih časih pa soja, prašičereja, mesna govedoreja.

Pšenični pas[uredi | uredi kodo]

Pšenični pas se razteza vzhodno od 100. poldnevnika. Prevladujejo prerije v Kanadi in Teksasu. Na tem območju so zelo velike in povsem tržno usmerjene kmetije. Ni suhih pokrajin.

Mlečni pas[uredi | uredi kodo]

Mlečni pas se razteza okrog Velikih jezer. Na tem območju je zelo ugodno podnebje in prevladuje mlečna govedoreja. Lokalni trg oskrbuje veliko število mest. Pogoste so t.i. hobifarme, kjer so lastniki kmetij zaposleni v drugih panogah, večinoma v mestu oz. primestju.

Območje tropskih in subtropskih kultur[uredi | uredi kodo]

Območje tropskih in subtropskih kultur se razteza preko Floride in Mehiškega zaliva. Na tem območju gojijo različne vrste sadja, agrumov, ...

Obalni pas[uredi | uredi kodo]

Obalni pas se razteza ob morju na zahodu. Na tem območju gojijo zelenjavo, cvetje, sadje, agrume, vinske trte, ... Ukvarjajo se tudi z mlečno živinorejo.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Kip svobode v New York-u
  • Kip svobode so leta 1886 Francozi podarili ZDA, ob obletnici prijateljskih odnosov med državama.
  • New York je najgosteje (10.452 prebivalcev na kvadratni kilometer) poseljeno mesto v Severni Ameriki.
  • Dolina smrti (ang. Death valley) v Kaliforniji je najnižje, najbolj suho in vroče področje v Severni Ameriki. Leži kar 86 m pod morsko gladino.
  • Narodni park Yellowstone je bil ustanovljen 1. marca leta 1872 in velja za prvi ustanovljeni narodni park v Severni Ameriki. Obsega kar 8.983 kvadratnih metrov.
  • Grenlandija je največji otok na svetu, ki geografsko spada pod Severno Ameriko, a lasti si ga Danska. Leži na severu Atlanstskega oceana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Podatek za gostoto naseljenosti Severne Amerike temelji le na skupni površini kopnega (23.090.542 km2), kar je precej manj kot kopenska in vodna površina skupaj (24.709.000 km2).
  2. ^ Ta definicija Severne Amerika vključuje le štiri najsevernejše ozemeljske enote Kanade, Grenlandije, Mehike in bližnjih Bermuda otokov – ob obali in vzhodno od Cape Hatteras, Severna Karolina – in Saint Pierre in Miquelon – ob obali in južno od Nove Fundlandije in Labradorja. Sklici vključujejo[1][2][3]
  3. ^ Vključena je ZDA države Hawaji, ki se nahajajo izven območja Severne Amerike v Tihem oceanu in se običajno povezuje z drugimi ozemlji Oceanije.
  4. ^ Ker se arhipelag Lucayan nahaja bolj v Atlantskem oceanu kot v Karibskem morju, so Bahami del Zahodne Indije (West Indies) in tehnično niso del Karibov, čeprav jih Združeni narodi umeščajo v Karibsko skupino.
  5. ^ Zaradi aktivnosti Soufriere Hills vulkana julija 1995, je bila večina Plymoutha uničena in vladne službe so bile preseljene na Brades. Plymouth je ostal de jure glavno mesto.
  6. ^ 6,0 6,1 Odvisno od definicije so Aruba, Bonaire, Curaçao, Panama in Trinidad in Tobago na ozemlju ali v Severni ali v Južni Ameriki ali v obeh Amerikah.
  7. ^ Ker se arhipelag Lucayan nahaja bolj v Atlantskem oceanu kot v Karibskem morju, je otočje Turks in Caicos del Zahodne Indije (West Indies) in tehnično niso del Karibov, čeprav jih Združeni narodi umeščajo v Karibsko skupino.
  8. ^ Panama se na splošno umešča med države Severne Amerike, čeprav jo nekateri delijo pri Panamskem prekopu. Števila navedena tukaj se nanašajo na celotno državo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 "SPP Background". CommerceConnect.gov. Security and Prosperity Partnership Of North America. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18 June 2008. Pridobljeno dne 14 November 2010. 
  2. ^ 2,0 2,1 "Ecoregions of North America". United States Environmental Protection Agency. Pridobljeno dne 30 May 2011. 
  3. ^ 3,0 3,1 "What's the difference between North, Latin, Central, Middle, South, Spanish and Anglo America?". About.com. 
  4. ^ Unless otherwise noted, land area figures are taken from Demographic Yearbook—Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density. United Nations Statistics Division. 2008. Pridobljeno dne 14 October 2010. 
  5. ^ Unless otherwise noted, population estimates are taken from Department of Economic and Social Affairs Population Division (2009). "World Population Prospects, Table A.1" (PDF). 2008 revision. United Nations. Pridobljeno dne 12 March 2009. 
  6. ^ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Ocene prebivalstva so vzete iz Central Bureau of Statistics Netherlands Antilles. "Statistical information: Population". Government of the Netherlands Antilles. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1 May 2010. Pridobljeno dne 14 October 2010. 
  7. ^ "Insee – Populations légales 2008 – 971-Guadeloupe" (French). Insee.fr. Pridobljeno dne 31 October 2011. 
  8. ^ "Insee – Populations légales 2008 – 972-Martinique" (French). Insee.fr. Pridobljeno dne 31 October 2011. 
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 Land area figures taken from "The World Factbook: 2010 edition". Government of the United States, Central Intelligence Agency. Pridobljeno dne 14 October 2010. 
  10. ^ 10,0 10,1 10,2 These population estimates are for 2010, and are taken from "The World Factbook: 2010 edition". Government of the United States, Central Intelligence Agency. Pridobljeno dne 14 October 2010. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]