Mleko

Kozarec mleka

Mléko najpogosteje pomeni hranljivo tekočino, ki nastaja v mlečnih žlezah samic sesalcev. Preden lahko novorojenci uživajo tudi druge vrste hrane, je zanje mleko edina hrana. Mleko imamo lahko za najpopolnejšo naravno hrano, ki vsebuje sestavine, ki jih novorojenec potrebuje za rast. Mleko-(kravje)- je sestavljeno iz vode-87,5 %, maščobe 3,5 %, mlečnega sladkorja 7,4 %, beljakovin 3,6 % in mineralnih soli 0,7 %. Mleko živali predelujejo v različne mlečne izdelke. To so denimo smetana, kislo mleko, maslo, jogurt, skuta, sir, sladoled, sirotka. Mlečna maščoba vsebuje tudi nekaj zelo pomembnih vitaminov kot so; A, D, E, določeno količino vitamina B1-(aneurin), B2-(riboflavin) in vitamina C-(askorbinska kislina). Normalna specifična teža mleka je med 1,028 do 1,035 kg na 1 liter, če je ta teža pod 1,028 kg, je mleku dodano vsaj 10 % vode. Danes mleko industrjsko predelajo v :

• konzervirano mleko,
• pasterizirano mleko,
• kondenzirano mleko,
• posneto mleko,
• polnovredno mleko,
• mleko v prahu in izvlečke iz mlečnih maščob;
  • lecitin,
  • holesterin,
  • karotin,
  • laktozo,
  • kazein in vrsto prehrambnih dodatkov.

Obdelava mleka

Mleko steriliziramo pri visoki temperaturi + 150 °C nekaj sekund. Tako se uničijo vsi mikroorganizmi in tudi njihove spore. Ob tem imenu mora biti navedeno, ali je pasteriziran ali steriliziran. Na embalaži mora biti označena tudi količina maščobe v mleku in razni dodatki. Glede na količino maščob ločimo:

• polnomastno mleko, homogenizirano z najmanj 3,2 % mlečne maščobe,
• delno posneto mleko, homogenizirano ima do 1,6 % mlečne maščobe,
• posneto mleko pa z manj kot 1,6 % mlečne maščobe.

Steriliziranemu mleku lahko dodajamo tudi vitamine A, B1, B2, B6, E in niacin.

Mleko različnih sesalcev se razlikuje po sestavi.

Z izrazom mleko označujemo tudi:

• kokosovo mleko, beli sok in predelano meso kokosovega oreha v tekoči obliki, ki je posebej v uporabi v tajski, indijski in polinezijski kuhinji;
• zamenjavo za živalsko mleko rastlinskega izvora, denimo sojino mleko, riževo mleko in mandljevo mleko.

Pri sesalcih mladič (pri ljudeh dojenček) mleko navadno uživa prek dojenja. Kot mlezivo mleko prenaša materina protitelesa in črevesne bakterije k otroku. Mlečni sladkor (laktozo) pri mladičih sesalcev razkraja encim laktaza.

Pozitivni učinki mleka

• Mleko vsebuje kombinacijo hranil, ki je zelo ugodna za izgradnjo kosti (beljakovine, kalcij, vitamin D, magnezij, kalij), zato uživanje mlečnih izdelkov pomaga pri normalni izgradnji kosti in preprečevanju osteoporoze.

• Mlečni izdelki iz posnetega ali pol posnetega mleka lahko vplivajo na zmanjšanje telesne teže. Sprva so ta vpliv pripisovali predvsem delovanju kalcija, toda izsledki raziskav so pokazali približno 2-krat večji učinek mlečnih izdelkov na zmanjšanje telesne maščobe pri dietah, kot ga dosežemo z uživanjem kalcija v pripravkih ali tabletah. Možne sestavine, ki prispevajo dodatni učinek so razvejane aminokisline in bioaktivni peptidi, ki delujejo samostojno ali pa v povezavi s kalcijem. Učinkujejo na metabolizem in izgorevanje maščob ter prerazporeditev energije.

• Fermentirani mlečni izdelki, še posebno probiotični, pomagajo uravnavati prebavo, preprečevati črevesne okužbe in krepiti imunski sistem.

Priporočila za mleko in mlečne izdelke

Strokovnjaki svetujejo, da naj se vsak dan vključi v jedilnik mleko in/ali mlečne izdelke. Priporočajo se dva do štirje obroki na dan, en obrok pomeni na primer:

• kozarec mleka (250 ml),
• 1 obrok fermentiranega mleka (jogurt, kislo mleko, kefir – 200 g) in
• 2 rezini sira ali skuta (40 g).

Zlato pravilo za količine je: več gibanja, večja aktivnost – večje potrebe! Otroci naj bi v predšolskem obdobju zaradi višjih energijskih in prehranskih zahtev uživali polno mleko in mlečne izdelke, nato pa je izbira med izdelki z več ali manj maščob odvisna od zaužitih količin, aktivnosti (energetskih potreb) in zdravstvenega stanja posameznika. Skladno s prehranskimi priporočili se priporoča predvsem uživanje pol posnetega mleka in mlečnih izdelkov iz posnetega oz. pol posnetega mleka.

Možne težave

Alergije

Mleko lahko povzroča težave posameznikom, ki so alergični na mlečne beljakovine. Ob zaužitju mleka ali mlečnih izdelkov se alergija na mlečne beljakovine lahko kaže skozi dermatološke, prebavne ali dihalne težave.

Trenutno zdravil za alergijo na mlečne beljakovine še ni, zato se enostavno priporoča prehrana brez mleka in mlečnih izdelkov.

Laktozna netoleranca

→ Glavni članek: Laktozna netoleranca

Laktoza ali mlečni sladkor je naravni sladkor v mleku vseh vrst sesalcev. Predstavlja glavni vir energije za dojenčka in tudi pomembno hranilo za hiter razvoj možganov. V naravi ga v znatnih količinah najdemo le v mleku in mlečnih izdelkih, pa seveda v hrani, ki ji mleko dodamo. Laktozo v tankem črevesju prebavimo s pomočjo encima laktaza. Če posameznik v črevesju ne tvori encima laktaze v zadostni količini, govorimo o laktozni intoleranci. Ta motnja se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, lahko je genetsko pogojena ali pa posledica hudih črevesnih infekcij. Če posameznik z laktozno intoleranco uživa mleko, lahko pride do tiščanja in napenjanja ali hujših težav: bruhanja, močnih vetrov, bolečin v trebuhu, slabosti in krčev.

Glej tudi

• mlečni izdelek
• Mlekomat

Zunanje povezave

• Mleko krepi
• Radi imamo mleko
• Mleko krepi na Youtubu
• Alpsko mleko - recepti
• Recepti za jedi, ki vsebujejo mleko