Magnezij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
natrijmagnezijaluminij
Be
Mg
Ca  
 
 
Mg-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število magnezij, Mg, 12
Kemijska vrsta zemljoalkalijska kovina
Skupina, perioda, blok 2 (IIA), 3, s
Gostota, trdota 1738 kg/m³, 2,5
Videz srebrnkasto bel
Mg,12.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 24,305 g/mol
Atomski polmer (izračunan) 160 pm
Kovalentni polmer 141±7 pm
van der Waalsov polmer 173 pm
Elektronska konfiguracija [Ne]3s²
e-/energijski nivo 2, 8, 2
Oksidacijska stanja (oksid) 2, 1 (močno bazičen)
Kristalna struktura heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (paramagneten)
Tališče 923 K (1202 °F)
Vrelišče 1363 K (1994 °F)
Molski volumen 14,00 ×10−6 m³/mol
Izparilna toplota 127,4 kJ/mol
Talilna toplota 8,954 kJ/mol
Parni tlak 361 Pa pri 923 K
Hitrost zvoka 4602 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,31 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 1020 J/(kg · K)
Električna prevodnost 22,6 106/(m·ohm)
Toplotna prevodnost 156 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 737,7 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1450,7 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 7732,7 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
24Mg 78,99 % Mg je stabilen z 12 nevtroni
25Mg 10 % Mg je stabilen s 13 nevtroni
26Mg 11,01 % Mg je stabilen s 14 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Magnézij (latinsko magnesium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12. Magnezij je osmi najpogostejši element in sestavlja okoli 2 % Zemljine skorje, ter je tretji najbolj zastopan element od raztopljenih v morski vodi. Ta alkalijska zemeljska kovina se večinoma uporablja kot sredstvo za izdelavo zlitin aluminij-magnezij.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Magnezij je dokaj trdna srebrno-bela, lahka kovina (za tretjino lažja od aluminija), ki na zraku rahlo potemni. V obliki prahu se ta kovina na zraku segreje in vžge ter gori z belim plamenom. V obliki kepe ga je težko vžgati, čeprav se zlahka prižge, če ga nastružimo na tanke trakove nastanejo tanki trakovi z zelenorumenimi in bordordečimi črtami.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Magnezijeve spojine, še posebej magnezijev oksid, se v glavnem uporabljajo za negorečo oblogo v plavžih pri pridobivanju železa in jekla, neželeznih kovin, stekla in cementa. Magnezijev oksid in druge spojine se uporabljajo tudi v kmetijski, kemijski in gradbeni industriji. Glavna raba tega elementa je kot zlitinski dodatek aluminiju, te zlitine aluminija-magnezija pa se uporabljajo v glavnem za izdelavo pločevink za pijače. Magnezijeve zlitine se uporabljajo tudi kot sestavni deli za avtomobile in mehanizme. Ta kovina se uporablja tudi za odstranitev žvepla iz železa in jekla.

Druge rabe:

  • Magnezij je, podobno kot aluminij, trden in lahek, zato se pogosto uporablja pri boljših volanih.
  • Zlitine z magnezijem so nujne za konstruiranje letal in izstrelkov.
  • Kot zlitinski agent ta kovina izboljša mehanske, obdelovalne in varilne lastnosti aluminija.
  • Aditivno sredstvo v običajnih gorivih in izdelava grudastega grafita v litem železu.
  • Reducirajoče sredstvo za izdelavo čistega urana in drugih kovin iz njihovih soli.
  • Magnezijev hidroksid se uporablja v magnezijevem mleku, njegov klorid in sulfat v grenkih solih, njegovi citrati pa v zdravstvu.
  • Pogorjen magnezit se uporablja v izolacijske namene kot opeka in podloga v pečeh in pretvornikih.
  • Magnezij je tudi vnetljiv in gori pri visoki temperaturi. Zaradi tako ekstremno visokih temperatur je primeren za netenje opozorilnih ognjev pri težavah na prostem.
  • Magnezijev karbonat (MgCO3) v obliki praška uporabljajo športniki, denimo telovadci in dvigovalci uteži, da z njim izboljšajo prijem predmetov - telovadne naprave, droga ali prečke z utežmi.
  • Druge rabe vključujejo fotografiranje z bliskovico, svetlobne signale in pirotehniko, vključno z zažigalnimi bombami.

Varnostni ukrepi[uredi | uredi kodo]

Magnezij in magnezijeve zlitine so eksplozivne, ampak so zelo vnetljive v čisti obliki, ko so staljene ali v obliki traku. Goreče ali staljene magnezijeve kovine burno reagirajo z vodo. Pri delu z magnezijevem prahom se uporabljajo zaščitna očala z zaščito pri varjenju, saj bela svetloba pri varjenju vsebuje ultravijolično svetlobo, ki lahko trajno poškoduje oči.[1]

Magnezij v kombinaciji z vodo daje visoko gorljiv vodikov plin:[2]

Mg(s) + 2 H20 (l) → MG (OH) 2(s) + H2(g)

Kot razultat reakcije, vode ni mogoče uporabiti za gašenje požarov, saj bi magnezij v stiku z vodo le še okrepil gorenje. Za gašenje se uporablja suhi pesek, ampak je uporaben samo na ravnih površinah. Magnezij pravtako reagira z ogljikovim dioksidom (CO2) v obliki magnezijevega oksida in ogljika:

2 MG(s) + CO2 → 2 MgO(s) + C(s)

Zato ogljikov dioksid v gasilnih aparatih ni primeren za gašenje požarov magnezija.[3]

Gorenje magnezija se običajno ohladi s pomočjo suhega hladilnega sredstva (kategorija D), ali prekritje požara s suhim peskom da odstrani vir zraka.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Science Safety: Chapter 8". Government of Manitoba. Pridobljeno dne 2007-08-21. 
  2. ^ "Chemistry : Periodic Table : magnesium : chemical reaction data". webelements.com. Pridobljeno dne 2006-06-26. 
  3. ^ "Demo Lab: Reaction Of Magnesium Metal With Carbon Dioxide". Pridobljeno dne 2006-06-26. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]