Nikelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
kobaltnikeljbaker
Ni
Pd  
 
 
Ni-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število nikelj, Ni, 28
Kemijska vrsta prehodna kovina
Skupina, perioda, blok 10, 4 , d
Gostota, trdota 8908 kg/m³, 4,0
Videz sijajen, kovinski
Ni,28.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 58,6934 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 135 (149) pm
Kovalentni polmer 121 pm
van der Waalsov polmer 163 pm
Elektronska konfiguracija [Ar]3d84s2
e- na energijski nivo 2, 8, 16, 2
Oksidacijska stanja (oksid) 4,[1] 3, 2, 1,[2] -1, (rahlo bazičen)
Kristalna struktura ploskovno centrirana kocka
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (feromagneten)
Tališče 1728 K (2651 °F)
Vrelišče 3186 K (5275 °F)
Molski volumen 6,59 ×10−6 m³/mol
Izparilna toplota 370,4 kJ/mol
Talilna toplota 17,47 kJ/mol
Parni tlak 237 Pa pri 1726 K
Hitrost zvoka 4970 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,91 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 440 J/(kg·K)
Električna prevodnost 14,3 106/ (m·ohm)
Toplotna prevodnost 90,7 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 737,1 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1753 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3395 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 5300 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
56Ni {sint.} 6,077 dni ε 2,136 56Co
58Ni 68,077 % Ni je stabilen s 30 nevtroni
59Ni {sint.} 76000 let ε 1,072 59Co
60Ni 26,233 % Ni je stabilen z 32 nevtroni
61Ni 1,14 % Ni je stabilen s 33 nevtroni
62Ni 3,634 % Ni je stabilen s 34 nevtroni
63Ni {sint.} 100,1 let β- 2,137 63Cu
64Ni 0,926 % Ni je stabilen s 36 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Nikelj je srebrnkasto bela lesketajoča se kovina. Spada v železovo skupino in je trdna kovina, ki jo je moč kovati. V mileritu se pojavlja skupaj z žveplom, v mineralu nikolitu skupaj z arzenom, z obema skupaj pa v nikljevem lešču.

Zaradi svoje obstojnosti na zraku in inertnosti na oksidacijo se uporablja pri manjših kovancih, za prekrivanje železa, medenine itd., za kemijske aparature, ter v določenih zlitinah, kot v novem srebru. Je magneten in ga zelo pogosto spremlja kobalt; oba najdemo v meteornem železu. V glavnem ima vrednost zaradi zlitin, ki jih tvori.

Nikelj je eden od petih feromagnetnih elementov.

Najpogostejše oksidacijsko stanje nikla je +2, čeprav najdemo tudi komplekse Ni v stanjih 0, +1 and +3.

Sklici [uredi]

  1. ^ M. Carnes et al. (2009). "A Stable Tetraalkyl Complex of Nickel(IV)". Angewandte Chemie International Edition 48: 3384. doi:10.1002/anie.200804435.
  2. ^ S. Pfirrmann et al. (2009). "A Dinuclear Nickel(I) Dinitrogen Complex and its Reduction in Single-Electron Steps". Angewandte Chemie International Edition 48: 3357. doi:10.1002/anie.200805862.

Zunanje povezave [uredi]