Nikelj
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Ime, simbol, vrstno število | nikelj, Ni, 28 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kemijska vrsta | prehodna kovina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Skupina, perioda, blok | 10, 4 , d | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Gostota, trdota | 8908 kg/m³, 4,0 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Videz | sijajen, kovinski |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Relativna atomska masa | 58,6934 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Atomski polmer (izračunan) | 135 (149) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kovalentni polmer | 121 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| van der Waalsov polmer | 163 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronska konfiguracija | [Ar]3d84s2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| e- na energijski nivo | 2, 8, 16, 2 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Oksidacijska stanja (oksid) | 4,[1] 3, 2, 1,[2] -1, (rahlo bazičen) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Agregatno stanje | trdno (feromagneten) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Tališče | 1728 K (2651 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vrelišče | 3186 K (5275 °F) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Molski volumen | 6,59 ×10−6 m³/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Izparilna toplota | 370,4 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Talilna toplota | 17,47 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Parni tlak | 237 Pa pri 1726 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Hitrost zvoka | 4970 m/s pri 293,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Elektronegativnost | 1,91 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Specifična toplota | 440 J/(kg·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Električna prevodnost | 14,3 106/ (m·ohm) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Toplotna prevodnost | 90,7 W/(m·K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 1. ionizacijski potencial | 737,1 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 2. ionizacijski potencial | 1753 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 3. ionizacijski potencial | 3395 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| 4. ionizacijski potencial | 5300 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Najstabilnejši izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.
Nikelj je srebrnkasto bela lesketajoča se kovina. Spada v železovo skupino in je trdna kovina, ki jo je moč kovati. V mileritu se pojavlja skupaj z žveplom, v mineralu nikolitu skupaj z arzenom, z obema skupaj pa v nikljevem lešču.
Zaradi svoje obstojnosti na zraku in inertnosti na oksidacijo se uporablja pri manjših kovancih, za prekrivanje železa, medenine itd., za kemijske aparature, ter v določenih zlitinah, kot v novem srebru. Je magneten in ga zelo pogosto spremlja kobalt; oba najdemo v meteornem železu. V glavnem ima vrednost zaradi zlitin, ki jih tvori.
Nikelj je eden od petih feromagnetnih elementov.
Najpogostejše oksidacijsko stanje nikla je +2, čeprav najdemo tudi komplekse Ni v stanjih 0, +1 and +3.
Sklici [uredi]
- ^ M. Carnes et al. (2009). "A Stable Tetraalkyl Complex of Nickel(IV)". Angewandte Chemie International Edition 48: 3384. doi:10.1002/anie.200804435.
- ^ S. Pfirrmann et al. (2009). "A Dinuclear Nickel(I) Dinitrogen Complex and its Reduction in Single-Electron Steps". Angewandte Chemie International Edition 48: 3357. doi:10.1002/anie.200805862.
Zunanje povezave [uredi]
| Poglejte si besedo nikelj al Nikelj v Wikislovarju, prostem slovarju. |
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Nikelj |
