Francij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
francij - radij
Cs
Fr
 
Fr-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, število francij, Fr, 87
Kemijska vrsta alkalijska kovina
Skupina, perioda, blok 1 (IA), 7 , s
Gostota, trdota 1870 kg/m3, ni podatka
Videz kovinski
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa (223) a. e. m.
Atomski polmer ni podatka
Kovalentni polmer 260 pm
van der Waalsov polmer 348 pm
Elektronska konfiguracija [Rn]7s1
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 32, 18, 8, 1
Oksidacijska stanja (oksid) 1 (močna baza)
Kristalna struktura telesno centrirana kocka
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 300 K (80,33 °F)
Vrelišče 950 K (523,4 °F)
Molski volumen ni podatka
Izparilna toplota ≈ 65 kJ/mol
Talilna toplota ≈ 2 kJ/mol
Parni tlak ni podatka
Hitrost zvoka ni podatka
Razne lastnosti
Elektronegativnost 0,7 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota ni podatka
Električna prevodnost 3·106 m−1ohm−1
Toplotna prevodnost 15 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 380 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
222Fr {sint.} 14,2 m Beta- 2,033 222Ra
223Fr 100 % 21,8 m Beta-
alpha
1,149
5,430
221Ra
219At
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Fráncij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Fr in atomsko število 87. To je močno radioaktivna alkalijska kovina, ki jo najdemo v uranovih in torijevih rudah.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Ta element je leta 1939 odkrila Marguerite Perey na pariškem Curiejinem inštitutu in ga poimenovala po Franciji. Francij je najtežja alkalijska kovina in se pojavlja kot rezultat razpada alfa aktinija, lahko ga tudi umetno ustvarijo z obstreljevanjem torija s protoni.

Čeprav nastopa v naravnih uranovih mineralih, se ocenjuje, da je v zemeljski skorji v vsakem trenutku manj kot unča. Med prvimi 101 elementi je najbolj nestabilen in ima najvišjo ekvivalentno maso od vseh elementov.

Obstaja 33 znanih izotopov francija. Z 22 minutami razpolovnega časa je najdlje obstojen Fr-223, ki je hčerinski izotop Ac-227 in edini izotop francija, ki se pojavlja v naravi. Vsi znani izotopi francija so izjemno nestabilni, zato vedenje o lastnostih tega elementa izhaja le iz radiokemijskih postopkov.

Nobena raziskovalna ekipa še ni izdelala količino francija, ki bi jo bilo moč stehtati, niti ta element ni bil pripravljen ali izoliran, in verjetno nikoli ne bo. Kemijsko so lastnosti francija blizu lastnostim cezija.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]