Lutecij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Lutecij je kemijski element s simbolom Lu, atomskim številom 71 in atomsko maso 174.967g/mol. Je srebrno-bela kovina. Ime je dobil po latinskem nazivu Pariz - Lutetia. Leta 1907 ga je neodvisno odkril francoski znanstvenik Georges Urbain[1], avstrijski mineralog Carl Auer von Welsbach in ameriški kemik Charles James.[2] Je relativno stabilen na suhem zraku, raztopi se v kislini.

Razporeditev po lupinah

Splošne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Skupina in perioda: lantanoidi
Agregatno stanje: trdno

Fizikalne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Gostota: 9.84g/cm3
T tališče: 1936 K
T vrelišče: 3668 K
Entalpija uparevanja: 355 kJ/ mol
Toplotna prevodnost: 16.4 Wm-1 K-1 (300K)
Električna prevodnost: 1.5*106 omg-1 cm-1
Specifična toplotna kapaciteta: 0.15 Jg-1K-1 (300K)

Kemijske in strukturne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Oksidacijsko število: 3
Elektronska konfiguracija: [Xe ]4f14, 5d1, 6s2
Elektronegativnost: 1.27
Kristalna struktura: heksagonalna
Kislinsko-bazične lastnosti: bazičen

Reference[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]