Telur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Telur, 52Te
Telur
IzgovarjavaIPA: [tɛˈluːɾ]
Videzsrebrnkast bleščeče siv (kristaliničen),
rjavo-črn prah(amorfen)
Standardna atomska teža Ar, std(Te)127,60(3)[1]
Telur v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Se

Te

Po
antimontelurjod
Vrstno število (Z)52
Skupinaskupina 16 (halkogeni)
Periodaperioda 5
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Kr] 4d10 5s2 5p4
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 18, 6
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče449,51 °C
Vrelišče988 °C
Gostota (blizu s.t.)6,24 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)5,70 g/cm3
Talilna toplota17,49 kJ/mol
Izparilna toplota114,1 kJ/mol
Toplotna kapaciteta25,73 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 502 615 769 993
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−2, −1, +1, +2, +3, +4, +5, +6 (rahlo kisel oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,1
Ionizacijske energije
  • 1.: 869,3 kJ/mol
  • 2.: 1790 kJ/mol
  • 3.: 2698 kJ/mol
Atomski polmerempirično: 140 pm
Kovalentni polmer138±4 pm
Van der Waalsov polmer206 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte telurja
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturatrigonalna[2]
Trigonal kristalna struktura za telur
Hitrost zvoka tanka palica2610 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek18 µm/(m⋅K)[3] (at r.t.)
Toplotna prevodnost1,97–3,38 W/(m⋅K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost−39,5·10−6 cm3/mol (298 K)[5]
Youngov modul43 GPa
Strižni modul16 GPa
Stisljivostni modul65 GPa
Mohsova trdota2,25
Trdota po Brinellu180–270 MPa
Številka CAS13494-80-9
Zgodovina
Poimenovanjestara rimljanska boginja zemljeTellus
OdkritjeFranz-Joseph Müller von Reichenstein (1782)
Prva izolacijaMartin Heinrich Klaproth
Najpomembnejši izotopi telurja
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
120Te 0,09% stabilen
121Te sint. 16,78 d ε 121Sb
122Te 2,55% stabilen
123Te 0,89%[6] stabilen
124Te 4,74% stabilen
125Te 7,07% stabilen
126Te 18,84% stabilen
127Te sint. 9,35 h β 127I
128Te 31,74% 2,2×1024 y ββ 128Xe
129Te sint. 69,6 min β 129I
130Te 34,08% 7,9×1020 y ββ 130Xe
Kategorija Kategorija: Telur
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Telúr je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Te in atomsko število 52. Ta svetleči srebrnkasto-bel metaloid, ki je videti kot kositer, je kemijsko soroden selenu in žveplu. Uporablja se predvsem v zlitinah in kot polprevodnik.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Adenis, C.; Langer, V.; Lindqvist, O. (15. junij 1989). »Reinvestigation of the structure of tellurium«. Acta Crystallographica Section C Crystal Structure Communications. 45 (6): 941–942. doi:10.1107/S0108270188014453.
  3. Cverna, Fran (2002). »Ch. 2 Thermal Expansion«. ASM Ready Reference: Thermal properties of metals (PDF). ASM International. ISBN 978-0-87170-768-0.
  4. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.
  6. Alessandrello, A.; Arnaboldi, C.; Brofferio, C.; Capelli, S.; Cremonesi, O.; Fiorini, E.; Nucciotti, A.; Pavan, M.; Pessina, G.; Pirro, S.; Previtali, E.; Sisti, M.; Vanzini, M.; Zanotti, L.; Giuliani, A.; Pedretti, M.; Bucci, C.; Pobes, C. (2003). »New limits on naturally occurring electron capture of 123Te«. Physical Review C. 67: 014323. arXiv:hep-ex/0211015. Bibcode:2003PhRvC..67a4323A. doi:10.1103/PhysRevC.67.014323.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]