Cerij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cerij, 58Ce
Cerij
IzgovarjavaIPA: [ˈt͡sɛːrij]
Videzsrebrno bel
Standardna atomska teža Ar, std(Ce)140,116(1)[1]
Cerij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Ce

Th
lantancerijprazeodim
Vrstno število (Z)58
Skupinan/a
Periodaperioda 6
Blok  blok f
Razporeditev elektronov[Xe] 4f1 5d1 6s2[2]
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 19, 9, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče795 °C
Vrelišče3443 °C
Gostota (blizu s.t.)6,770 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)6,55 g/cm3
Talilna toplota5,46 kJ/mol
Izparilna toplota398 kJ/mol
Toplotna kapaciteta26,94 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.719 1.921 2.169 2.481 2.886 3.432
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja+1, +2, +3, +4 (rahlo bazični oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,12
Ionizacijske energije
  • 1.: 534,4 kJ/mol
  • 2.: 1050 kJ/mol
  • 3.: 1949 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 181,8 pm
Kovalentni polmer204±9 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte cerija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturadvojna heksagonalna gosto zložena (dhgz)
Double hexagonal close packed kristalna struktura za cerij

β-Ce
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic crystal structure for cerij

γ-Ce
Hitrost zvoka tanka palica2100 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezekγ, poly: 6,3 µm/(m⋅K) (at s.t.)
Toplotna prevodnost11,3 W/(m⋅K)
Električna upornostβ, poly: 828 nΩ⋅m (at s.t.)
Magnetna ureditevparamagnetick[3]
Magnetna susceptibilnost(β) +2450,0·10−6 cm3/mol (293 K)[4]
Youngov modulγ form: 33,6 GPa
Strižni modulγ form: 13,5 GPa
Stisljivostni modulγ form: 21,5 GPa
Poissonovo razmerjeγ form: 0,24
Mohsova trdota2,5
Trdota po Vickersu210–470 MPa
Trdota po Brinellu186–412 MPa
Številka CAS7440-45-1
Zgodovina
Poimenovanjepo pritlikavem planetu Cerera, le-ta poimenovan po rimski boginji kmetijstva Cerera
OdkritjeMartin Heinrich Klaproth, Jöns Jakob Berzelius, Wilhelm Hisinger (1803)
Prva izolacijaCarl Gustaf Mosander (1838)
Najpomembnejši izotopi cerija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
134Ce sint. 3,16 d ε 134La
136Ce 0,186% stabilen
138Ce 0,251% stabilen
139Ce sint. 137,640 d ε 139La
140Ce 88,449% stabilen
141Ce sint. 32,501 d β 141Pr
142Ce 11,114% stabilen
143Ce sint. 33,039 h β 143Pr
144Ce sint. 284,893 d β 144Pr
Kategorija Kategorija: Cerij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Cêrij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ce in atomsko število 58.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Cerij je srebrnkasto kovinski element iz skupine lantanoidov. Uporablja se v nekateri redkozemeljskih zlitinah. Oksidirana oblika se uporablja v steklarski industriji. Po barvi in lesku je podoben železu, vendar je mehak in koven. Na zraku hitro potemni.

Med redkozemeljskimi elementi je le evropij bolj reaktiven od cerija. Alkalijske raztopine in koncentrirane kisline hitro napadajo to kovino. Čista kovina se zlahka vname, če jo popraskamo z nožem. Cerij v mrzli vodi razpada počasi, v vroči pa hitro.

Zaradi relativne bližine do 4f in zunanjih lupinskih orbital v ceriju ta izkazuje zanimivo raznoliko kemijo. Stiskanje ali ohlajanje kovine lahko, na primer, spremeni njeno oksidacijsko stanje iz okoli 3 v 4.

Cerijeve (IV) soli so oranžno rdeče ali rumenkaste, medtem ko so cerijeve (III) soli navadno bele.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Ground levels and ionization energies for the neutral atoms, NIST
  3. Lide, D. R., ur. (2005). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds«. CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  4. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]