Baker

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
nikeljbakercink
Cu
Ag  
 
 
Cu-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število baker, Cu, 29
Kemijska vrsta prehodna kovina
Skupina, perioda, blok 11, 4, d
Gostota, trdota 8920 kg/m3, 3,0
Videz bakren, kovinski
Cu,29.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 63,536 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 135 (145) pm
Kovalentni polmer 138 pm
van der Waalsov polmer 140 pm
Elektronska konfiguracija [Ar]3d104s1
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 1
Oksidacijska stanja (oksid) 2,1 (rahlo bazičen)
Kristalna struktura kubična, ploskovno centrirana
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno (__)
Tališče 1357,6 K (1084,45 °C)
Vrelišče 2840 K (2566,9 °C)
Molski volumen 7,11 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 300,3 kJ/mol
Talilna toplota 13,05 kJ/mol
Parni tlak 0,0505 Pa pri 1358 K
Hitrost zvoka 3570 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,9 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 380 J/(kg · K)
Električna prevodnost 59,6 106/(m*ohm)
Toplotna prevodnost 401 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 745,5 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1957,9 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 3555 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 5536 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
63Cu 69,17 % Cu je stabilen z 34 nevtroni
64Cu {sint.} 12,7 h ε 1,675 64Ni
64Cu {sint.} 12,7 h β- 0,579 64Zn
65Cu 30,83 % Cu je stabilen z 36 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.
Baker

Báker (latinsko cuprum) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cu in atomsko število 29.

Baker je rdečkasta kovina z visoko električno in toplotno prevodnostjo (med čistimi kovinami ima pri sobni temperaturi višjo električno prevodnost le srebro). Baker utegne biti najstarejša kovina v uporabi, saj so našli izdelke iz bakra, ki jih datirajo okoli leta 8700 pr. n. št. Razen tega, da je sestavina različnih rud, najdemo ponekje baker tudi v kovinski obliki (tj. samorodni baker).

V antični Grčiji je bila kovina znana pod imenom chalkos. V rimskih časih je postala znana kot aes Cyprium, saj so jo tako veliko izkopali na Cipru. Iz tega izraza je bila fraza poenostavljena v latinski cuprum, od koder pride tudi kemijski simbol Cu. Slovenski etimološki slovar pravi, da je bil v slovenščino baker prevzet prek hrvaške in srbske bakar, ki so jo prevzeli iz turške besede bakır, staroslovanska beseda za baker je bila mêd (v pomenu rdeča snov), še danes vidna v izrazu medenina za zlitino bakra in cinka.

Pridobivanje[uredi | uredi kodo]

Večino bakra pridobivajo v obliki bakrovega sulfata v površinskih kopih iz porfirnih skladov z vsebnostjo 0,4 do 1,0 % bakra. Po podatkih za leto 2005 so več kot tretjino svetovne proizvodnje pridobili v Čilu, sledile so Združene države Amerike, Indonezija in Peru.[1] V razvitem svetu je pomemben vir bakra tudi recikliranje.

Ocenjujejo, da zaloge bakra ob sedaj dostopni tehnologiji pridobivanja in trenutnih trendih naraščanja uporabe zadostujejo še za 25 do 60 let.[2] Zaradi pomembne vloge bakra v napravah, ki so ključne pri vzdrževanju standarda v razvitem svetu (npr. elektromotorji in integrirana vezja), obstaja skrb, da bo imelo pomanjkanje bakra podobne posledice kot jih napovedujejo za pomanjkanje nafte.[3]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Baker je koven in mehak, in se pogosto uporablja v izdelkih, kot so:

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hammond, C. R. (2004). "The Elements". Handbook of Chemistry and Physics (81. izd.). CRC press. ISBN 0-8493-0485-7. 
  2. ^ Brown, Lester (2006). Plan B 2.0: Rescuing a Planet Under Stress and a Civilization in Trouble. New York: W.W. Norton. str. 109. ISBN 0-393-32831-7. 
  3. ^ Leonard, Andrew (2.3.2006). "Peak copper?". Salon.com Works. Pridobljeno dne 17.9.2013. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]