Astat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
85 polonijastatradon
I

At

(Uus)
At-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število astat, At, 85
Kemijska vrsta halogeni
Skupina, perioda, blok 17, 6, p
Izgled kovinski
Relativna atomska masa (210) g/mol
Elektronska konfiguracija [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p5
e- na lupino 2, 8, 18, 32, 18, 7
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 575 K
(302 °C, 576 °F)
Vrelišče  ? 610 K
(? 337 °C, ? °F)
Izparilna toplota ca. 40 kJ/mol
Parni tlak
P/Pa 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T/K 361 392 429 475 531 607
Lastnosti atoma
Kristalna struktura ni podatka
Oksidacijska stanja ±1, 3, 5, 7
Elektronegativnost 2,2 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potenciali 1.: 920 (ocena) kJ/mol
Razne lastnosti
Magnetna urejenost ni podatka
Toplotna prevodnost (300 K) 1,7 W/(m·K)
CAS število 7440-68-8
Pomembni izotopi
Glavni članek: Izotopi astata
izo NA t1/2 DM DE (MeV) DP
210At 100% 8,1 ur epsilon 3,981 210Po
alfa 5,631 206Bi
Viri

Astát je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol At in atomsko število 85.

Je kemijski element VII. glavne skupine periodnega sistema. Spada med nekovine, halogene in radioaktivne elemente. V naravi je izredno redek: v zemeljski skorji ga je skupaj z ozračjem manj kot 30 g. Astat je zelo nestabilen, kratkoživ radioaktiven element, najbolj dolgoživ izotop ima razpolovni čas okoli 8 ur, in od tod tudi njegovo poimenovanje, saj ime astat prihaja iz grške besede astatos, kar pomeni nestabilen.

Ima močno izražen kovinski značaj. Odkrili so ga Corson, MacKenzie in Segrè leta 1940. Pridobivajo ga umetno.

Ima 6 lupin.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]