Bizmut

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
83 svinecbizmutpolonij
Sb

Bi

Uup
Bi-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število bizmut, Bi, 83
Kemijska vrsta šibka kovina
Skupina, perioda, blok 15, 6, p
Videz rdečkasto srebrn
Bismuth crystal macro.jpg
Relativna atomska masa 208,98040 g/mol
Elektronska konfiguracija [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p3
e- na lupino 2, 8, 18, 32, 18, 5
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Gostota 9,78 g/cm³ (pri sobni temperaturi)
Gostota tekočine pri tališču 10,05 g/cm³
Tališče 544,7 K
(271,5 °C, 520,7 °F)
Vrelišče 1837 K
(1564 °C, 2847 °F)
Talilna toplota 11,30 kJ/mol
Izparilna toplota 151 kJ/mol
Toplotna kapaciteta (25 °C) 25,52 J/(mol·K)
Parni tlak
P/Pa 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T/K 941 1041 1165 1325 1538 1835
Lastnosti atoma
Kristalna struktura romboedrična
Oksidacijska stanja -3, 1, 3, 5
(oksid je srednje kisel)
Elektronegativnost 2,02 (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potenciali
(več)
1.: 703 kJ/mol
2.: 1610 kJ/mol
3.: 2466 kJ/mol
Atomski polmer 160 pm
Atomski polmer (izr.) 143 pm
Kovalentni polmer 146 pm
Razne lastnosti
Magnetna urejenost dimagnetičen
Električna upornost (20 °C) 1,29 µΩ·m
Toplotna prevodnost (300 K) 7,97 W/(m·K)
Termični raztezek (25 °C) 13,4 µm/(m·K)
Hitrost zvoka (tanka palica) (20 °C) 1790 m/s
Youngov modul 32 GPa
strižni modul 12 GPa
stisljivostni modul 31 GPa
Poissonov modul 0,33
Trdota po Mohsu 2,25
Trdota po Brinellu 94,2 MPa
CAS število 7440-69-9
Pomembni izotopi
Glavni članek: Izotopi bizmuta
izo NA t1/2 DM DE (MeV) DP
207Bi syn 31,55 let ε, β+ 2,399 207Pb
208Bi syn 368,000 let ε, β+ 2,880 208Pb
209Bi 100% (19 ± 2) ×1018y α]]   205Tl
210 mBi syn 3.04 ×106y IT 0.271 210Bi
Viri
Bizmut

Bizmut je kemijski element s simbolom Bi v periodnem sistemu in vrstnim številom 83. Znan je že iz antičnih časov, kjer so ga pogosto zamenjevali s kositrom in svincem.

Bizmut je zelo redek, večinoma je kemijsko vezan, po navadi v manjših količinah spremlja svinčene rude. Tvori naslednja minerala: bizmutin (bolj znan kot bizmutov sijajnik; Bi2S3) in bizmutov oker (bizimit; Bi2O3).

Pridobivamo ga po naslednjem postopku:
\rm Bi_2S_3 + 9/2 O_2 \rarr Bi_2O_3 + 3SO_2
\rm Bi_2O_3 + 3C \rarr 2Bi + 3CO

Spojine elementa[uredi | uredi kodo]

  • Bizmutov(III) oksid (Bi2O3): rumen prah, pri segrevanju postane rjavo rdeč; nastane pri gorenju na zraku in ni topen v vodi.
  • Bizmutov(III) hidroksid (Bi(OH)3): bel, ni amorfen.
  • Bizmutov(III) klorid (BiCl3): nastaja pri reakciji med bizmutom in klorom, ki v vodi hidrolizira: BiCl3 + H2O → BiClO + 2HCl.
  • Bizmutov(III) ion je obstojen le v močno kislih raztopinah; pri dodatku natrijevega hidroksida nastane bizmutov(III) oksid trihidrat – Bi2O3 · 3H2O.
  • Bizmutov(III) nitrat (Bi(NO3)3), bolj znan kot Bi(NO3)3 · 5H2O: brezbarven, lahkotopni kristali. Pri razredčevanju izpade bizmutov oksidnitrat, bizmutil nitrat (BiONO3), bel prašek.
  • Bizmutov(III) sulfid (Bi2S3): z vodikovim sulfidom iz zmerno kislih bizmutovih soli se obori kot rjava oborina; v raztopini hidroksidov se ne raztaplja.
  • Bizmutove(V) spojine (bizmutove spojine z oksidacijskim številom +5) so neobstojne in močni oksidanti.