Hafnij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
lutecij - hafnij - tantal
Zr
Hf
Rf  
 
 
Hf-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število hafnij, Hf, 72
Kemijska vrsta prehodna kovina
Skupina, perioda, blok 4 (IVB), 6 , d
Gostota, trdota 13310 kg/m3, 5,5
Videz jekleno siv
Hf,72.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 178,49 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 155 (208) pm
Kovalentni polmer 150 pm
van der Waalsov polmer ni podatka
Elektronska konfiguracija [Xe]4f14 5d2 6s2
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 32, 10, 2
Oksidacijsko stanje (oksid) 4 (amfoteren)
Kristalna struktura heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 2506 K (4051 °F)
Vrelišče 4876 K (8317 °F)
Molski volumen 13,44 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 575 kJ/mol
Talilna toplota 24,06 kJ/mol
Parni tlak 0,00112 Pa pri 2500 K
Hitrost zvoka 3010 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,3 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 140 J/(kg · K)
Električna prevodnost 3,12 106/m ohm
Toplotna prevodnost 23 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 658,5 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1440 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
172Hf {sint.} 1,87 y ε 0,350 172Lu
174Hf 0,162 % 2 E15 let α 2,495 170Yb
176Hf 5,206 % Hf je stabilen s 104 nevtroni
177Hf 18,606 % Hf je stabilen s 105 nevtroni
178Hf 27,297 % Hf je stabilen s 106 nevtroni
179Hf 13,629 % Hf je stabilen s 107 nevtroni
180Hf 35,1 % Hf je stabilen s 108 nevtroni
182Hf {syn} 9 E6 let β 0,373 182Ta
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Háfnij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Hf in atomsko število 72. Ta svetleča, srebrno siva štirivalentna prehodna kovina je kemijsko podobna cirkoniju in jo tudi najdemo v njegovih mineralih. Hafnij uporabljajo v volframovih zlitinah v žarilnih nitkah in elektrodah, uporabljajo pa ga tudi za absorpcijo nevtronov v palicah za nadzor jedrskih reakcij.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Hafnij sta leta 1923 v danskem Københavnu (latinsko ime: Hafnia) odkrila Dirk Coster in Georg von Hevesy. Kmalu zatem so po Bohrovi teoriji domnevali, da je novi element povezan s cirkonijem, končno pa so ga na Norveškem našli v cirkonu z metodo spektroskopske analize z žarki X.

Jantzen in von Hevesey sta ga ločila od cirkonija z večkratno rekristalizacijo dvojnih fluoridov amonija in kalija. Kovinski hafnij sta prva pripravila Anton Eduard van Arkel in Jan Hendrik deBoer tako, da sta pihala tetrajodidno paro prek žareče nitke iz volframa.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]