Holmij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
disprozijholmijerbij
Ho
Es  
 
 
Ho-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število holmij, Ho, 67
Kemijska vrsta lantanoidi
Skupina, perioda, blok NA, 6 , f
Gostota, trdota 8800kg/m3, ND
Izgled srebrnkasto bel
Ho,67.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 164,9303 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 247 (ND) pm
Kovalentni polmer 158 pm
van der Waalsov polmer ND pm
Elektronska konfiguracija [Xe]6s²4f11
e- na energijski nivo 2,8,18,29,8,2
Oksidacijska stanja (oksid) 3 (basique)
Zgradba mreže heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje solide
Tališče 1743 K (2678 °F)
Vrelišče 2968 K (4883 °F)
Molarna prostornina 19,01 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 241 kJ/mol
Talilna toplota 11,76 kJ/mol
Parni tlak ND
Hitrost zvoka 2170 m/s pri 293,15K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 1,23 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 160 J/(kg · K)
Električna prevodnost 1,24 106/m ohm
Toplotna prevodnost 16,2 W/(m·K)
1. ionizacijski potencial 581,0 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1140 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 2204 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 4100 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV MeV DP
165Ho 100 % 165Ho je stabilen z 98 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67. Ta element iz skupine lantanidov je relativno mehka in kovna kovina, ki je pri sobni temperaturi in suhem zraku stabilna. Redkozemeljsko kovino holmij najdemo v mineralih monazitu in gadolinitu.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Holmij, ta trivalentni kovinski redkozemeljski element, ima od vseh elementov iz narave največji magnetni moment (10,6 µB) in ima tudi druge nenavadne magnetne lastnosti. V kombinaciji z itrijem tvori visoko magnetne spojine.

Holmij je relativno mehak in koven element, ki je precej odporen proti koroziji in na suhem zraku pri standardni temperaturi in pritisku stabilen. Na vlažnem zraku in pri višji temperaturi hitro oksidira, ter pri tem tvori rumenkast oksid. V čisti obliki se holmij leskeče kovinsko svetlo-srebrno.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Holmij so zaradi njegovih magnetnih lastnosti uporabili za izdelavo najmočnejših umetno ustvarjenih magnetnih polj, ko so ga umestili v magnete visoke moči kot del magnetnega pola (imenovan tudi koncentrator magnetnega pretoka). Ker lahko absorbira nevtrone, nastale pri jedrskem razpadu, se ta element uporablja tudi v palicah za nadzor jedrskega procesa. Druge komercialne rabe tega elementa vključujejo:

  • njegov izjemno velik magnetni moment je primeren za rabo v laserjih vrste itrij-železo-granat (YIG) in itrij-lantan-fluor (YLF), v mikrovalovni opremi pri številnih zdravstvenih in zobozdravstvenih napravah.
  • holmijev oksid se uporablja za barvanje stekla v rumeno barvo.

Za ta element je bilo odkritih še nekaj drugih uporab.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]