Steklo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Steklo se lahko izdela prozorno in ploščato ali pa ga, kot kaže ta krogla steklarne Brehat iz Bretanje, oblikujemo v druge oblike in barve.
Sodobni rastlinjak Kraljevega hortikulturnega društva v Wisleyju, Surrey, Anglija.

Stêklo je anorganski proizvod taljenja kremena, ki postane pri ohlajanju na sobno temperaturo trd in krhek. S spreminjanjem kemične sestave in načina izdelave dobimo stekla, katerih lastnosti ustrezajo najrazličnejšim namenom uporabe. Natrijevo steklo je navadno in se najpogosteje uporablja za kozarce, steklenice in okenska stekla. Svinčevo steklo se uporablja predvsem za optične predmete. Borovo steklo se uporablja v laboratorijih in gospodinjstvu, ker je odporno proti spremembam temperature.

Brezbarvno steklo se izdeluje iz zelo čistih surovin. Za obarvanost stekla z nekim odtenkom je potrebno stekleni masi dodati določeno snov. Tako se, na primer, s primesmi železa steklo obarva z zeleno rumenim tonom. Barvna stekla se pridobivajo tudi z dodajanjem raznih kovinskih oksidov. Kromov oksid obarva steklo zeleno, bakrov modro, manganov oksid pa vijoličasto. Steklo postane rdeče, če je v zmes primešano zlato.

Proizvodnja stekla[uredi | uredi kodo]

Pihanje taljenega stekla že dolgo omogoča izdelavo majhnih okrasnih steklenih izdelkov, v moderni dobi pa je industrijsko pomembna predvsem proizvodnja ravnega stekla.

Valjanje[uredi | uredi kodo]

Klasična metoda proizvodnje ravnega stekla temelji na vlečenju delno ohlajene steklene mase skozi tak sistem valjev, da je vsak naslednji par valjev postavljen bliže vsaksebi. Tako dobimo ravne plošče, ki pa pogosto vsebujejo napake zaradi nepravilnosti na valjih. Pojavlja se tudi problem različnih debelin stekla po širini (zaradi zamaknjenosti osi valjev), ali pa po dolžini (zaradi nihanja osi). Zaradi teh napak se sistem valjanja počasi umika iz svetovne proizvodnje.

Flotacijski postopek[uredi | uredi kodo]

Flotacijski postopek, ki ga je leta 1959 razvil Sir Alastair Pilkington, se je hitro razširil in danes obsega že 90 % svetovne proizvodnje ravnega stekla, saj ima pred sistemom valjanja številne prednosti. Postopek temelji na razlitju staljenega stekla na gostejšo tekočino (staljeni kositer), kar nam ustvari popolnoma ravno stekleno ploščo visoke kakovosti brez večjih nepravilnosti in nihanj v debelini. Tako ploščo nato polirajo pri povišanih temperaturah.

Fizikalne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Steklo je prozorna in svetlikava tekočina z zelo visoko viskoznostjo in amorfno zgradbo, ki se običajno mehča okoli temperature 700 °C. Je zelo krhko, po drugi strani pa izredno trdno (prenese do 30-krat večje tlačne obremenitve kot beton ali kamen), zato je v široki uporabi v številnih panogah.

Stekla so dobri električni izolatorji, odporni pa so tudi na večino kislin, topil in drugih agresivnih kemikalij in slabo prevajajo toploto. Seveda pa so odločilne tudi odlične optične lastnosti, ki so boljše od katerega koli drugega podobnega materiala.

Vrste stekla[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]