Baza (kemija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Báza, lúg ali lúžina je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion. Baze in kisline zaradi njihovih vplivov obravnavamo kot nasprotna dejavnika: kisline povečujejo koncentracijo hidronijevih ionov v vodni raztopini, baze pa jo zmanjšujejo. Arrheniusova definicija baz velja za v vodi topne baze; njihov pH v vodni raztopini je vedno večji od 7.

Poleg Arrheniusove definicije, ki je uporabna za večino praktičnih primerov, obstaja še več splošnejših in natančnejših definicij kislin in baz.

Bazične ali alkalne snovi so snovi, ki nevtralizirajo kisel okus kislin in v ustih puščajo okus po milu. Na otip so baze milnate in nekatere lahko v večjih koncentracijah povzročijo globoke opekline.

Raztopine baz prevajajo električni tok. Raztopina je tem bolj bazična, čim večja je koncentracija hidroksidnih ionov (OH-).

Močne baze so npr. Ba(OH)2, Ca(OH)2, KOH in NaOH, šibke pa CH3NH2, NH3, C5H5N in C6H5NH2.

Baza je snov, ki sprejme proton. Voda je lahko bodisi kislina, bodisi baza - odvisno od drugih snovi v protolitski reakciji. Območje pH za bazične raztopine je od 7 do 14; pOH = -log [OH-].

Baze[uredi | uredi kodo]