Etanol
 |
Predlagano je bilo, da se ta članek ali razdelek združi z Etilalkohol (pogovor). |
| Etanol | |
|---|---|
 |
|
| IUPAC-ime | etilni alkohol |
| Sistematično ime | 1 |
| Druga imena | 1 |
| Identifikatorji | |
| Kratice | 1 |
| Številka CAS | 64-17-5 |
| PubChem | |
| EINECS število | |
| EINECS število | |
| KEGG | |
| MeSH | |
| ChEBI | |
| RTECS število | 1 |
| Oznaka ATC | 1 |
| SMILES |
|
| InChI |
|
| Lastnosti | |
| Molekulska formula | C2H5OH |
| Molekulska masa | 46,07 g/mol |
| Videz | brezbarvna tekočina |
| Gostota | 0,79 g/cm3 pri 20 °C |
| Tališče |
-114 °C |
| Vrelišče |
78 °C ; 101,31 Kpa (1) |
| Topnost (voda) | popolna |
| Topnost (1) | topen v polarnih topilih |
| Parni tlak | 58,1 hPa 20 °C |
| kH | 1 |
| Atmosferna OH konstanta | 1 |
| Kislost (pKa) | 1 |
| Struktura | |
| Kristalna struktura | 1 |
| Koordinacijska geometrija |
1 |
| Oblika molekule | 1 |
| Termokemija | |
| Standardna tvorbena entalpija ΔfH |
1 |
| Standardna sežigna entalpija ΔcH |
1 |
| Standardna molarna entropija S |
1 |
| Specifična toplota, C | 1 |
| Farmakologija | |
| Biorazpoložljivost | 1 |
| Administrativne poti |
1 |
| Presnova | 1 |
| Razpolovni čas | 1 |
| Vezava na beljakovine | 1 |
| Izločitev | 1 |
| Pravni status | ?(AU) |
| Kategorija nosečnosti |
1 ?(AU) ?(ZDA) |
| Podatki o eksplozivu | |
| Občutljivost na tresljaje | 1 |
| Očutljivost na trenje | 1 |
| Hitrost eksplozije | 1 |
| RE faktor | 1 |
| Nevarnosti | |
| Varnostni list | 1 |
| EU klasifikacija | 1 |
| EU Index | 1 |
| Glavne nevarnosti | 1 |
| NFPA 704 |
 1
1
1
|
| R-stavki | R11 |
| S-stavki | S2, S7, S16, S46 |
| R/S-stavki | 1 |
| Plamenišče | 13,7 °C ASTM D 56 zaprta posoda, 21 °C ASTM D 1310 odprta posoda |
| Temperatura samovžiga |
370 °C |
| Meje eksplozivnosti |
spodnja 3,3 V/V, zgornja 19 V/V |
| Dovoljena stopnja izpostavljenosti (PEL) |
1 |
| LD50 | 8000mg/kg (podgana)vdihavanje, 20000 mg/kg (zajec) stik s kožo, 6200mg/kg (podgana) zaužitje |
| Sorodne snovi | |
| Drugi anioni | 1 |
| Drugi kationi | 1 |
| Sorodno 1 | 1 |
| Sorodne snovi | 1 |
| Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju (pri 25 °C, 100 kPa) |
|
Etanol (tudi etilni alkohol) je alkohol, katerega formula je C2H5OH. Etanol je pri sobni temperaturi brezbarvna kapljevina, večini prijetnega duha. Pogosto ga imenujemo kar alkohol, ker se z njim najpogosteje srečujemo. Vsebujejo ga alkoholne pijače. V večjih količinah in koncentracijah je strupen. Uživanje etanola pri ljudeh povzroča kratkotrajne, včasih ugodne psihofizične odzive in zasvojenost.
Etanol je uporaben kot razkužilo, topilo in kot gorivo (glej etanol kot gorivo). Ker je užitni alkohol visoko obdavčen, je tehničnemu etanolu primešana smrdljiva snov. Tak etanol imenujemo denaturiran alkohol oziroma denaturiran špirit.
Etanol v naravi predelujejo glive kvasovke iz sladkorja z alkoholnim vrenjem, pridobivamo pa ga tudi v petrokemiji, iz naftnih derivatov, zlasti z oksidacijo etilena. Kvasovke pri večji koncentraciji etanola odmrejo, zato je neposredno z vrenjem možno doseči do največ 25 % delež etanola (prostorninski delež). Večjo koncentracijo dobimo z destilacijo, pri pijačah je to kuhanje žganja. Z destilacijo ni možno doseči 100-odstotne čistosti etanola, ampak le do teoretično 95,7 % (glej azeotropna zmes).
Zgodovina etanola [uredi]
Etanol ljudje uporabljajo že od prazgodovine in sicer kot opojno sestavino alkoholnih pijač. Posušeni ostanki na 9.000 let starih izdelkih lončarstva najdeni na Kitajskem nakazujejo, da so alkoholne pijače izdelovali tudi že ljudje v neolitiku. Kot relativno čisto spojino ga je najprej uspel izolirati perzijski alkimist Muhammad ibn Zakarīya Razi (Rhazes, 865 -- 925).
Dva druga kemika, ki sta prispevala k razvoju tehnik destilacije sta bila Geber (Jabir ibn Hayyan) in Al-Kindi (Alkindus). Pisanja posvečena Geberju (721-815) omenjajo vnetljive hlape kuhanega vina. Al-Kindi (801-873) je nedvoumno opisal destilacijo vina.
Leta 1796 je Johann Tobias Lowitz pridobil čisti etanol s filtriranjem destiliranega etanola skozi aktivno oglje.
Antoine Lavoisier je opisal etanol kot spojina ogljika, vodika in kisika, leta 1808 pa je Nicolas Theodore de Saussure določil kemijsko formulo etanola. Petdeset let pozneje je Archibald Scott Couper objavil strukturno formulo etanola, kar je pomenilo, da je bil etanol ena prvih spojin z določeno kemijsko strukturo.
Etanol je bil prvič sintetično pripravljen leta 1826 s pomočjo neodvisnih raziskovanj Henryja Hennela v Veliki Britaniji in SG Sérullasa v Franciji. Leta 1828 je Michael Faraday pripravil etanol s hidracijo etilena katalizirano s kislino, proces podoben tistemu, ki se danes uporablja za industrijsko sintezo etanola.
Etanol se je v Združenih državah uporabljal kot gorivo za svetilke že leta 1840, vendar pa je bil davek, ki se je v času državljanske vojne obračunaval za industrijski alkohol prevelik in je naredil to uporabo nerentabilno. Ta davek je bila razveljavljen leta 1906 in od 1908 dalje je bil avtomobil Ford Model T prilagojen, da lahko uporablja etanol kot gorivo. S prihodom prepovedi leta 1920 (prohibicija) so prodajalcem etanolnega goriva očitali, da so povezani s tihotapci alkohola in uporaba etanola kot goriva je spet padla vse do poznega v 20. stoletja.
Vpliv na zdravje [uredi]
Alkohol v majhnih količinah varuje srce, pozitivno stimulira spomin, znižuje količino holesterola v krvi ter preprečuje infarkt in diabetes – podobno, kot heroin v majhnih količinah deluje kot zdravilo proti kašlju. Nasprotno pa alkohol v večjih količinah na telo deluje kot strup, saj je sposobnost razgrajevanja alkohola v telesu omejena. Etanol oziroma alkohol se nahaja v vseh alkoholnih pijačah – največ v žganih. Je največji strup za jetra in največji povzročitelj okvare, ki se imenuje ciroza jeter, ki je v glavnem smrtna. Dejansko je alkohol kemikalija, ki ne prizanese nobenemu organu, ki se nahaja v človeškem telesu. Inkontinenca je pogost spremljevalec dolgoletnih alkoholikov, ki morajo nositi plenice. Regresija ali »rakova pot« je najznamenitejši pojav pri alkoholizmu: nazadovanje. Alkoholik se vse bolj vrača na stopnjo dojenčka – tako psihično, kot fizično.
Glej tudi [uredi]
