Glive

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Glive Fosilni razpon: zgodnji silur - recentno
V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: Amanita muscaria, prostotrosnica; Sarcoscypha coccinea, zaprtotrosnica; črna krušna plesen, jarmovka; Chytridiomycota; sporangij Penicillium.
Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti) (nerangirano) Opisthokont Kraljestvo: Fungi L., 1753
Debla
Chytridiomycota (razvite prave glive) Zygomycota Glomeromycota Ascomycota (zaprtotrosnice) Basidiomycota (prostotrosnice) Deuteromycota (nepopolne glive)

Glive (znanstveno ime Fungi) so eno izmed kraljestev živih bitij. Glive so heterotrofni organizmi, ki živijo saprofitsko, parazitsko in simbiontsko.

Pojem gliva je izredno obsežen. Obsega tako s prostim očesom nevidne organizme, kot so kvasovke in podobne glive ter rje, sneti, plesni in glive z betom in klobukom. Te pa si večina ljudi tudi predstavlja pod pojmom goba.

Živijo v sladkih vodah, na kopnem, redkeje v morju. Njihove celice so brez plastidov in klorofila.

Nekatere glive lahko povzročajo okužbe pri drugih organizmih, tudi pri ljudeh. Najpogosteje povzročajo glivične okužbe kože (bolj znano kot glivice), lahko pa tudi povzročajo okužbe drugih organov, kot so pljuča, možgani itd. Okužbe notranjih organov so pogostejše pri osebah z oslabljenim delovanjem imunskega sistema (bolniki s HIV, bolniki na imunosupresivih po presaditvah organov...). Nekatere glive pa so del normalne kožne in sluznične flore in njihova prisotnost pri zdravem osebku ne povzroča težav. Težave lahko nastanejo, če se glive preveč razrastejo (npr. zaradi jemanja antibiotikov) ali če je imunski sistem toliko oslabel, da ne zmore več preprečevati prekomernega razrasta gliv.

Vsebina 1 Značilnosti gliv 1.1 Telo 1.2 Prehrana 1.3 Razmnoževanje 2 Tipi gliv 3 Rastišča gliv 4 Medicinsko pomembne glive 4.1 Dermatofiti 4.2 Kvasovke 4.3 Plesni 5 Viri 6 Zunanje povezave 7 Glej tudi

[uredi] Značilnosti gliv

Vsi omenjeni organizmi, ki so tako različnih oblik in velikosti, se ujemajo v tem, da nimajo listnega zelenila (klorofila), njihovo vegetativno telo, ki ga imenujemo steljka, ni razdeljeno - kakor pri rastlinah - v korenine, steblo, liste in cvet.

Po svojem izvoru niso enotna skupina. Pavimo, da je njihov razvoj polifiletski.

[uredi] Telo

Za glive sončna svetloba ni neposredno potrebna, tako kot za rastline. Telo rastlin ima navadno korenine v tleh, ostali del rastline pa je izpostavljen delovanju sončne energije. Telo glive je steljka, ki je lahko enocelična (dolgo vlakno brez vmesnih sten in z več jedri) ali pa mnogocelična, sestavljena iz dolgih, prostih, različno prepletenih votlih nitastih celic ali cevoniti, imenovanih hife. Nežne, mikroskopsko majhne hife gliv sestavljajo bolj ali manj gost preplet, včasih podoben plesni, imenujemo ga micelij ali podgobje. Podgobja številnih gob je lahko staro tudi do 500 let in se po večini razvija zelo hitro.

Resnično vegetativno telo glive je podgobje, ki se razrašča v podlagi in šele v ustreznih razmerah poraja trosnjake. Trosnjak pa je del glivnega organizma, namenjen razmnoževanju. V njih ali na njih nastajajo trosi, s katerimi se gobe razmnožujejo. Trosi so lahko enocelični ali večcelični in se razlikujejo po obliki velikosti in barvi. Ne vsebujejo kalčka, kakor semena rastlin.

[uredi] Prehrana

Živalski organizmi in glive nimajo klorofila, zato so v svoji prehrani vezane na organske snovi, ki jih ustvarjajo zelene rastline. Pravimo, da so glive heterotrofni organizmi, da uporabljajo za prehrano rastlinske, a tudi živalske snovi, bodisi odmrle, gnijoče, trohneče ali žive. Zato najdemo mnogo gliv tam, kjer se je nakopičilo mnogo organskih snovi, npr. v gozdovih, na kompostu itd. Nekatere glive pa živijo v sožitju z zelenimi rastlinami. Glive dajajo zelenim rastlinam vodo in te glivam dajajo organske snovi. Obstajajo pa tudi glive, ki so zajedalke in plenivke.

[uredi] Razmnoževanje

Razmnoževanje gliv je izredno raznoliko (spolno in/ali nespolno) in zelo zapleteno. Ista vrsta gliv lahko zasnuje različne tipe trosov.

• Nespolno razmnoževanje: V sladkih tekočinah se celice pod ugodnimi pogoji razmnožujejo z brstenjem. Iz matične celice začne poganjati navadno en sam brst, se vedno bolj veča in se končno odcepi in osamosvoji. Pri zelo hitrem brstenju, se dogaja, da ostanejo na novo nastale celice povezane v razrasle steljke. V neugodnih razmerah se spremeni vsaka celica v trosni meh ali askus. Prvotna mrenica propade, trosi popadajo na dno in lahko dolgo časa preživijo v latentnem stanju. V ugodnih razmerah se zopet razmnožujejo z brstenjem. Pri tem nastajajo haploidne glive kvasovke.
• Spolno razmnoževanje: Po dve haploidni celici se združita. Nastala diploidna celica se lahko dolgo časa razmnožuje z brstenjem. V naravi so kvasovke splošno razširjene. Številni trosi prezimijo na tleh, veter jih raznaša na grozdne jagode, na odpadlo sadje ipd., kjer začno živahno brsteti.

[uredi] Tipi gliv

Trenutno je znanih šest debel:

• Chytridiomycota (razvite prave glive) oblikujejo zoospore z enim bičkom.
• Zygomycota oblikujejo v sporangijih majhne negibne spore (ni zoospor). Njihove trajne spore so zigospore, ki se oblikujejo po združitvi dveh morfološko podobnih gamet.
• Glomeromycota
• Večina Ascomycota (zaprtotrosnice) ima spolni stadij (teleomorf) in nespolni stadij (anamorf). Spolni organi imajo obliko mehov (askov), v njih so spolne spore (askospore) (navadno 8). Nespolne spore (konidije) oblikujejo na prostih hifah ali v nespolnih trosiščih.
• Basidiomycota (prostotrosnice), katerega osnovni organ spolnega razmnoževanja je stebriček (bazidij), na katerem se razvijejo na posebnih pecljih (sterigmah) bazidiospore (navadno 4).
• Deuteromycota (nepopolne ali nespolne glive, mitosporne glive) imajo dobro razvit, razrasel in septiran micelij. Spolna oblika gliv in njihovi organi so redki, manjkajo ali še niso ugotovljeni. Nespolne spore (konidiji) se oblikujejo na samostojnih konidioforih, na skupinskih konidioforih, ki se oblikujejo v (na) posebnih strukturah (sporodohijih) ali v trosiščih.

[uredi] Rastišča gliv

Pojavljajo se lahko kot soživke na območjih, ki jih pokriva rastlinski plašč, kot gniloživke, kjer so organski ostanki snovi rastlinskega in živalskega izvora ali pa tudi kot zajedavke, ki se lotevajo živih rastlin, živali in celo nekaterih gliv.

• Naravna tla (nekultivirana): gozd, travnik, pašnik, mokrišče, stepe, pogorišča, prebavila insektov, termitnjaki, kopita in dlake živali, govno, ...
• Nenaravna tla (kultivirana): parki, zelenice, smetišča, kompostišča, rastlinjaki, v proizvodnji živil in antibiotikov, ...

[uredi] Medicinsko pomembne glive

Od več kot 200.000 različnih gliv, ki jih danes poznamo, jih je za človeka in žival potencialno škodljivih (patogenih) le 150. Od tega jih ima le 40 večji medicinski pomen. Večina teh se razmnožuje nespolno, s sporami. Glive, ki povzročajo okužbe kože, poenostavljeno razvrščamo v tri večje skupine: dermatofite, kvasovke in plesni.^[1]

[uredi] Dermatofiti

Dermatofiti so najpogostejši povzročitelji glivičnih okužb kože po vsem svetu, ne povzročajo pa okužb sluznic in notranjih organov. Prehranjujejo se namreč s keratinom v roženi plasti povrhnjice, dlakah in laseh (keratina pa v sluznicah in notranjih organih ni). Glivične bolezni kože, ki jih povzročajo dermatofiti, s skupnim imenom imenujemo tinea. Pri poimenovanju okužb z dermatofiti se poleg imena tinea doda še mesto okužbe. Primeri so: tinea pedis (na stopalih), tinea corporis (po telesu)... Pomembnejši dermatofiti so:

• rod Microsporum
• rod Trichophyton
• rod Epidermophyton^[1]

[uredi] Kvasovke

Najpomembnejša rodova kvasovk ki povzročajo okužbe pri ljudeh sta rod Candida in rod Malassezia. Zlasti pomembna je Candida albicans, ki lahko povzroča okužbe kože, nohtov, sluznic in tudi notranjih organov.^[1]

[uredi] Plesni

Plesni pri ljudeh le redko povzročajo okužbe, pogostejše so v tropskih krajih, zaradi tople in vlažne klime.^[1]

[uredi] Viri

• Pregled rastlinskega sistema, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana 2004
• Glive od Triglava do Jadrana, Dušan Vrščaj, 1990

[uredi] Zunanje povezave

[uredi] Glej tudi

• glivične kožne bolezni
• glivična bolezen