Znanstvena klasifikacija živih bitij

Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih. Imenujemo jo lahko tudi znanstvena taksonomija, pri čemer pa jo je treba ločevati od ljudske taksonomije, ki nima znanstvene osnove. Sodobna klasifikacija temelji na delu Linneja, ki je vrste razvrščal po skupnih telesnih značilnostih. Te skupine so bile z namenom večje skladnosti z darvinističnim načelom skupni skupnega prednika pozneje še večkrat popravljene. Danes popravki temeljijo predvsem na molekularni sistematiki, ki kot podatke uporablja zaporedja DNA. Znanstvena klasifikacija spada v okvir taksonomije oziroma biološke sistematike.

Sodobni razvoj

Medtem ko je Linnaeus živa bitja klasificiral zaradi lažjega razpoznavanja, je danes splošno sprejeto, da mora klasifikacija izražati darvinistično načelo skupnega prednika.

V 60.-ih se je začela razvijati smer kladistične taksonomije (imenovane tudi kladistika ali kladizem), ki taksone ureja v evolucijsko drevo. Če takson vključuje vse potomce neke predniške oblike, ga imenujemo monofiletični, sicer pa parafiletični. Drugačne skupine so polifiletične.

V razvoju je tudi nov nomenklaturna koda PhyloCode, ki ne obravnava kladov, temveč taksone. Kakšno bo razmerje med tem in drugimi predpisi, še ni jasno.

Razmeroma nove skupine so tudi domene (tudi gospostvo, cesarstvo; latinsko imperium). Sistem treh domen je bil prvič predlagan leta 1990, vendar se je uveljavil šele pozneje. Danes ga sprejema večina biologov, pomembna manjšina pa uporablja metodo petih kraljestev. Pomembna značilnost metode treh domen je ločitev arhej (Archaea) in bakterij (Bacteria), ki so jih prej združevali v eno samo kraljestvo Bacteria (včasih Monera). Nekateri redki znanstveniki obravnavajo arheje kot šesto kraljestvo, metodo domen pa zavračajo.

Zgledi

Sledi običajna klasifikacija petih vrst: vinska mušica, ki je zelo pomembno vplivala na razvoj genetike (Drosophila melanogaster), človek (Homo sapiens), navadni grah, ki ga je pri svojih poskusih uporabil Gregor Mendel (Pisum sativum), rdeča mušnica (Amanita muscaria) in bakterija Escherichia coli. Osem glavnih ravni je zapisanih krepko, podane pa so tudi nekatere dodatne ravni.

Raven	vinska mušica	človek	navadni grah	rdeča mušnica	E. coli
domena	Eukarya	Eukarya	Eukarya	Eukarya	Bacteria
kraljestvo	Animalia	Animalia	Plantae	Fungi	Bacteria
deblo	Arthropoda	Chordata	Magnoliophyta	Basidiomycota	Proteobacteria
poddeblo	Hexapoda	Vertebrata	Magnoliophytina	Hymenomycotina
razred	Insecta	Mammalia	Magnoliopsida	Homobasidiomycetae	Proteobacteria
podrazred	Pterygota	Eutheria	Magnoliidae	Hymenomycetes	Gammaproteobacteria
red	Diptera	Primates	Fabales	Agaricales	Enterobacteriales
podred	Brachycera	Haplorrhini	Fabineae	Agaricineae
družina	Drosophilidae	Hominidae	Fabaceae	Amanitaceae	Enterobacteriaceae
poddružina	Drosophilinae	Homininae	Faboideae	Amanitoideae
rod	Drosophila	Homo	Pisum	Amanita	Escherichia
vrsta	D. melanogaster	H. sapiens	P. sativum	A. muscaria	E. coli

Opombe:

• Višji in posebno vmesni taksoni se z odkrivanjem novih podatkov o razmerjih med živimi bitji pogosto spremenijo. Tako se ob bok tradicionalne klasifikacije primatov (razred Mammalia — podrazred Theria — infrarazred Eutheria — red Primates) postavljajo nove klasifikacije, kot npr. avtorjev McKenna in Bell (razred Mammalia — podrazred Theriformes — infrarazred Holotheria — red Primates). Za podrobno razlago glej članek klasifikacija sesalcev. Vzrok za razlike so predvsem majhno število ravni, ki so na razpolago, in veliko število razvejitev v fosilnih ostankih.

• Znotraj vrst je mogoče razpoznati še podrobnejše skupine. Živali tako lahko razvrščamo npr. še v podvrste (npr. Homo sapiens sapiens, sodobni človek) ali morfe (npr. Corvus corax varius morpha leucophaeus, krokar). Rastline lahko nadalje ravrščamo v podvrste (npr. Pisum sativum subsp. sativum, vrtni grah) ali varietete (npr. Pisum sativum var. macrocarpon, snežni grah), pri čemer dobijo kultivirane rastline ime kultivarja (npr. Pisum sativum var. macrocarpon 'Snowbird'). Bakterije lahko razvrščamo po sevu (npr. Escherichia coli O157:H7, t.j. sev, ki lahko povzroči zastrupitev s hrano).

Končnice imen

Taksoni nad ravnijo rodu dobijo pogosto imena s standardno končnico na temelju tipskega rodu. Končnice, ki se pri tem uporabljajo, so odvisne od kraljestva, ponekod tudi od debla in razreda, in so podane spodaj.

Raven	rastline	živali	glive	živali
deblo	-phyta		-mycota
poddeblo	-phytina		-mycotina
razred	-opsida	-phyceae	-mycetes
podrazred	-idae	-phycidae	-mycetidae
nadred	-anae
red	-ales
podred	-ineae
infrared	-aria
naddružina	-acea			-oidea
družina	-aceae			-idae
poddružina	-oideae			-inae
pleme/infradružina	-eae			-ini
podpleme	-inae			-ina

Opombe:

• Botanična in mikološka imena na ravni družine in pod njo temeljijo na imenu rodu, včasih imenovanem tipski rod, in dobijo standardno končnico. Družina vrtnic Rosaceae se imenuje po rodu Rosa in ima standardno končnico za družine »-aceae«. Imena nad ravnijo družine se tvorijo iz imena družine ali pa so opisna (npr. Gymnospermae ali Fungi).

• Pri razvrščanju živali se standardne pripone uporabljajo samo za taksone do ravni naddružine (ICZN, člen 27.2).

• Višjih imen ni vedno mogoče oblikovati premočrtno na osnovi rodovnega imena. Tako ima npr. latinska beseda »homo« rodilniško obliko »hominis«, zato je rod »Homo« (človek) v družini Hominidae in ne »Homidae«.

Avtoriteta (navedba avtorja)

Imenu vsakega taksona lahko sledi »avtoriteta« za ime, t.j., ime avtorja, ki je prvi objavil veljaven opis tega taksona. Ta imena so pogosto okrajšana. Za Linnaeus se splošno uporablja okrajšava »L.«, poleg tega v botaniki obstaja reguliran seznam standardnih končnic (glej seznam botanikov po okrajšavi avtorja). V drugih vejah biologije je sistem za pripis avtorja nekoliko drugačen. Zoologiji in botaniki je skupno, da navajata ime avtorja v oklepaju, če se je poimenovanje po prvem opisu taksona spremenilo - vedno pa je naveden izvirni avtor.

Bibliografija

Zgodovina

• Atran, S. Cognitive foundations of natural history: towards an anthropology of science. Cambridge: Cambridge Univ. Press. 1990. str. xii+360 ISBN 0521372933

• Larson, J. L. Reason and experience. The representation of Natural Order in the work of Carl von Linne. Berkeley: Univ. of California Press. 1971. str. VII+171

• Stafleau, F. A. Linnaeus and the Linnaeans. The spreading of their ideas in systematic botany, 1753-1789. Utrecht: Oosthoek. 1971. str. xvi+386

Glej tudi

• dvočlensko poimenovanje
• tričlensko poimenovanje
• taksonomija
• Mednarodna koda botanične nomenklature
• Mednarodna koda zoološke nomenklature
• filogenetsko drevo
• klasifikacija virusov

Zunanje povezave

v angleščini

• The Tree of Life Web
• Mednarodna koda zoološke nomenklature (4. izdaja) 2000
• Mednarodna koda botanične nomenklature (St. Louis Code) 2000
• Phylocode
• Klasifikacija vseh živih bitij, s številnimi slikami
• Wikispecies: imenik vrst
• Za kladistični pristop h klasifikaciji živali: Classification of living things
• Za podrobnosti o zgodovini klasifikacije žuželk Nomina Circumscribentia Insectorum.