Strunarji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Strunarji
Fosilni razpon: konec ediakarija - recentno
Pristella maxillaris
Pristella maxillaris
Znanstvena klasifikacija
Domena: Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo: Animalia (živali)
Podkraljestvo: Eumetazoa (pravi mnogoceličarji)
(nerangirano) Bilateria (dvobočno somerne živali)
Naddeblo: Deuterostomia
Deblo: Chordata
Bateson, 1885
Običajni razredi

Glej besedilo.

Strúnarji (znanstveno ime Chordata ali Chordonia) so deblo živali, ki vključuje vretenčarje skupaj z nekaterimi njim tesno sorodnimi nevretenčarji. Za strunarje je značilna prisotnost hrbtne strune - horde, dolge paličaste tvorbe, ki daje oporo celotnemu telesu, hrbtnega živčnega vlakna - hrbtenjače, škržnega črevesa in mišičnega repa v eni od stopenj osebnega razvoja. Členjenost telesa je prisotna le na hrbtnem delu.

Deblo strunarjev se deli na tri poddebla: plaščarje, brezglavce in vretenčarje. Odrasli plaščarji še zdaleč ne spominjajo na ostale strunarje, strunarski znaki so prisotni le na stopnji ličinke.

Značilen predstavnik brezglavcev je škrgoustka. Ta skupina nima vretenc, že njeno ime pa pove, da njeni pripadniki nimajo glave, saj hrbtna struna sega dalj od hrbtenjače.

Pri vretenčarjih nalogo hrbtne strune opravlja hrbtenica, zgrajena iz vretenc. Hrbtna struna in hrbtenica nimata enakega izvora, razlikujeta pa se tudi v zgradbi - hrbtno struno gradijo turgescentne celice (z visokim celičnim tlakom), hrbtenico pa kostne celice.

Razen plaščarjev so vsi strunarji ločenih spolov.

Razredi strunarjev[uredi | uredi kodo]

V poddeblu Urochordata (plaščarji) so razredi Ascidiacea, Thaliacea in Larvacea.

V poddeblu Cephalochordata (brezglavci) so črvom podobne škrgoustke.

V poddeblu Vertebrata (vretenčarji) so razredi Myxini (glenavice), Conodonta, Hyperoartia (piškurji), Cephalaspidomorphi, Pteraspidomorphi, Placodermi, Chondrichthyes (hrustančnice), Acanthodii (paleozojski bodičasti morski psi), Actinopterygii (žarkoplavutarice), Sarcopterygii (mesnatoplavutarice), Amphibia (dvoživke), Sauropsida (plazilci in ptiči), Synapsida (sesalcem podobni plazilci), Aves (ptice) in Mammalia (sesalci).

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

    • Poddeblo Vertebrata (vretenčarji)
  • Nadrazred Tetrapoda (s štirimi okončinami)
  • Skupina Amniota (amnioti; amnionska votlina)

Filogeneza (razvoj)[uredi | uredi kodo]

Chordata
├─Urochordata (plaščarji)
├─Cephalochordata (brezglavci)
└Craniata (živali z lobanjo)
     ├─Myxini ali Hyperotreti (glenavice)
     └Vertebrata (vretenčarji)
        ├─Conodonta 
        ├─Cephalaspidomorphi 
        ├─Hyperoartia (piškurji)
        ├─PteraspidomorphiGnathostomata (vretenčarji s čeljustjo) 
             ├─Placodermi (paleozojske oklepnice) 
             ├─Chondrichthyes (hrustančnice) 
             └Teleostomi
                    ├─Acanthodii  (paleozojski bodičasti morski psi) 
                    └─Osteichthyes (kostnice) 
                            ├─Actinopterygii (žarkoplavutarice)
                            └─Sarcopterygii (mesnatoplavutarice) 
                                     └Tetrapoda (s štirimi okončinami) 
                                             ├─LissamphibiaAmniota  (amnioti) 
                                                  ├Synapsida (sesalcem podobni plazilci) 
                                                  └Sauropsida (plazilci in ptiči) 

Opomba: Črte prikazujejo verjetna evolucijska sorodstva

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]