Breskev
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Breskev | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Cvet breskve
|
||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||
| Prunus persica (L.) Batsch |
| Breskev (užitni del) Hranilna vrednost na 100 g |
||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Energija: 40 kcal 170 kJ | ||||||||||||||||
|
||||||||||||||||
| Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database |
||||||||||||||||
Breskev (znanstveno ime Prunus persica) je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa. Breskev cveti dva tedna pred cvetenjem jablan. Zorenje breskev poteka od sredine julija (zgodnje sorte) do septembra. V Sloveniji jih lahko gojimo le v vinorodnih krajih, saj so med cvetenjem zelo občutljive na mraz.
Vsebina |
Vrste breskev [uredi]
Breskve lahko delimo na veliko število sort. Breskve lahko delimo na belo in rumeno mesnate sorte. Rumene so bolj aromatične in vsebujejo več hranilnih snovi, bele pa so zgodnejše.
Zgodovina breskve [uredi]
Breskev so v naše kraje prinesli Rimljani v 3. ali 4. stoletju. Rimljani so breskev prevzeli od Grkov, ti pa od Perzijcev. Dolgo časa so ta plod imenovali "Perzijsko jabolko".
Galerija [uredi]
Viri [uredi]
- Walter Herrmann, "Uporabne rastline", Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988
Zunanje povezave [uredi]
| Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Breskev |
| Wikivrste vsebujejo še več podatkov o temi: Prunus persica |
- Huxley, A., ed. (1992). New RHS Dictionary of Gardening. Macmillan ISBN 0-333-47494-5.
- Prunus persica images at bioimages.vanderbilt.edu