Breskev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Breskev
Cvet breskve
Cvet breskve
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Družina: Rosaceae (rožnice)
Rod: Prunus
Podrod: Amygdalus
Vrsta: P. persica
Znanstveno ime
Prunus persica
(L.) Batsch
Breskev (užitni del)
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 40 kcal   170 kJ
Ogljikovi hidrati:     9.5 g
- sladkorji:  8.4 g
- vlaknine:  1.5 g  
Maščobe: 0.3 g
Beljakovine: 0.9 g
Vitamin A ekviv.  16 μg  2%
Vitamin C:  6.6 mg 11%
Železo:  0.25 mg 2%
Kalij:  190 mg   4%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Breskev (znanstveno ime Prunus persica) je majhno sadno drevo, z živorožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi sladkega okusa. Breskev cveti dva tedna pred cvetenjem jablan. Zorenje breskev poteka od sredine julija (zgodnje sorte) do septembra. V Sloveniji jih lahko gojimo le v vinorodnih krajih, saj so med cvetenjem zelo občutljive na mraz.

Vrste breskev[uredi | uredi kodo]

Breskve lahko delimo na veliko število sort. Breskve lahko delimo na belo in rumeno mesnate sorte. Rumene so bolj aromatične in vsebujejo več hranilnih snovi, bele pa so zgodnejše.

Zgodovina breskve[uredi | uredi kodo]

Breskev so v naše kraje prinesli Rimljani v 3. ali 4. stoletju. Rimljani so breskev prevzeli od Grkov, ti pa od Perzijcev. Dolgo časa so ta plod imenovali "Perzijsko jabolko".

Galerija[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Walter Herrmann, "Uporabne rastline", Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]