Kalij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
kalij - kalcij
Na
K
Rb  
 
 
K-TableImage.png

Celotna tabela

Splošno
Ime, simbol, vrstno število kalij, K, 19
Kemijska vrsta alkalijska kovina
Skupina, perioda, blok 1 (IA), 4 , s
Gostota, trdota 856 kg/m3, 0,4
Videz srebrnkasto bel
K,19.jpg
Lastnosti atoma
Relativna atomska masa 39,0983 a. e. m.
Atomski polmer (izračunan) 220 (243) pm
Kovalentni polmer 196 pm
van der Waalsov polmer 275 pm
Elektronska konfiguracija [Ar]4s1
e- na energijski nivo 2, 8, 8, 1
Oksidacijska stanja (oksid) 1 (močna baza)
Kristalna struktura telesno centrirana kocka
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 336,53 K (146,08 °F)
Vrelišče 1032 K (1.398 °F)
Molski volumen 45,94·10-6 m3/mol
Izparilna toplota 79,87 kJ/mol
Talilna toplota 2,334 kJ/mol
Parni tlak 1,06·10-4Pa pri __ K
Hitrost zvoka 2000 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 0,82 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 757 J/(kg · K)
Električna prevodnost 13,9 106/m ohm
Toplotna prevodnost 102,4 W/(m · K)
1. ionizacijski potencial 418,8 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 3052 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 4420 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 5877 kJ/mol
5. ionizacijski potencial 7975 kJ/mol
6. ionizacijski potencial 9590 kJ/mol
7. ionizacijski potencial 11343 kJ/mol
8. ionizacijski potencial 14944 kJ/mol
9. ionizacijski potential 16963,7 kJ/mol
10. ionizacijski potencial 48610 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
39K 93,26% K je stabilen z 20 nevtroni
40K 0,012% 1,277 · 109 let β-
ε
1,311
1,505
40Ca
40Ar
41K 6,73% K je stabilen z 22 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Kálij (latinsko kalium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom K in atomskim številom 19. Je kemijski element 1.skupine periodnega sistema, njegova relativna masa pa je 39,1.

Temperatura tališča je 63,65 °C, temperatura vrelišča 774 °C. Število protonov/elektronov je 19, število nevtronov 20.

Kalij je sedmi najpogostejši element v zemeljski skorji, saj ga je v zemeljski skorji 2,4 utežnih odstotkov. V naravi je vezan v kalijevem glinencu in v soleh. Kalij je razširjen v več spojinah. Ekonomsko pa sta pomembnejša minerala silvin ter karnalit. Vsebuje ga morska voda in organizmi.Najdemo ga v različnih snoveh. Nahaja se tudi v rastlinah, ki ga črpajo iz zemlje, zato ga je treba dodajati v obliki gnojil.

Je srebrno bela kovina, je mehak in ga lahko režemo z nožem. Na zraku zelo hitro oksidira in zagori z vijoličnim plamenom. Za gašenje je potrebno uporabljati suh pesek ali grafit.

Hranimo ga v petroleju. Če ga hranimo predolgo, nastanejo na površini peroksidi, ki pri delu s kovino eksplodirajo. Kalij se uporablja kot kalijevo gnojilo. Saj je nujno potreben za rast in razvoj rastlin ter živali. Kalijev karbonat uporabljajo za proizvodnjo kalijevih stekel, mil, fotografskih razvijalcev.

V morski vodi je povprečna koncentracija 399,1 mg K+/kg = 408,4 mg K+/l.

Kalij je pomembna sestavina hrane.- gl. Kalij (prehrana).

Drugi podatki[uredi | uredi kodo]

Kalij so odkrili leta 1807. Našel ga je Humphry Davy, pri elektrolizi taline kalijevega hidroksida. Kalij je prvi element v zgodovini, ki je bil pridobljen z elektrolizo. Element je dobil ime po al kalja – kar v arabščini pomeni rastlinski pepel. Rastlinski pepel vsebuje kalijev karbonat.


Spojine[uredi | uredi kodo]

Kalijev hidroksid (KOH), je zelo podoben natrijevemu hidroksidu, kateri z vodo tvori lug. Uporabljaja se kot razkužilo v kirurgiji in za pridobivanje mehkih kalijevih mil in barvil.

Kalijev sulfat (K2SO4)je kemijska spojina, ki se pridobiva z raztapljanjem kalija v žveplovi kislini. V medicini, točneje v stomatoloških ordinacijah, se uporablja za zalivke. Kalijev sulfat se koristi za proizvodnjo aluminija, ima specifičen vonj in je svetle barve.

Kalijev permanganat (KMnO4) je zelo oksidacijsko sredstvo. Uporablja se za razkuževanje pri sanaciji kožnih bolezni, v pirotehniki itd. Je v obliki temno vijoličnih kristalov.

Kalijev klorid (KCI)se pogosto uporablja za umerjanje naprave za merjenje prevodnosti tekočin. V medicini se uporablja kot nadomestek izgube kalija, v obliki tablet ali praška, v nujnih primerih pa v obliki raztopine po infuziji.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]