Drevo
Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom. Na spodnji stani debla so korenine, zgoraj pa veje, ki tvorijo krošnjo.
Vsebina |
Značilnosti dreves [uredi]
Osnovni deli drevesa so korenine, steblo in listi.
Korenine [uredi]
Pri lesnatih rastlinah se po kalitvi najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste.
Deblo [uredi]
Pri drevesnih vrstah je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja les, ki je obdan s skorjo. Rastline z olesenelim steblom so drevesa in grmi. Razlika med njimi je posledica različnega razvoja stranskih poganjkov (popki). Pri grmih se pospešeno razvijajo poganjki na spodnjem delu rastline, pri drevesih pa je razvoj pospešen na vrhu poganjkov.
List [uredi]
Oblika listov je eden glavnih znakov za določanje drevesnih vrst. Iglice so posebej prilagojeni listi.
Skorja [uredi]
Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Poleg tega prevaja hranilne snovi od krošnje do korenin.
Pomembnost dreves [uredi]
Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 m3 in 800.000 listov s skupno površino 1600 m2, ki zasenči 160 m2 tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m3 zraka. Vsebuje 15 m3 lesa, ki posušen tehta 12 ton.
Glavni rodovi dreves [uredi]
Magnoliophyta (kritosemenke) [uredi]
Dicotyledones (Magnoliopsida - dvokaličnice) [uredi]
- Altingiaceae
Anacardium occidentale (mahagonovec)
- Liquidambar vrste (ambrovec)
- družina Anacardiaceae (rujevke)
- Anacardium occidentale (mahagonovec)
- Mangifera indica (indijski mangovec)
- rod Pistacia (rujevina)
- rod Rhus (octovec)
- rod Toxicodendron
- družina Annonaceae (anonovke)
- Apocynaceae (pasjestrupovke)
- rod Pachypodium (pahipodij)
- družina Aquifoliaceae (bodikovke)
- rod Ilex (bodika)
- družina Araliaceae (bršljanovke)
- Kalopanax, Kalopanax pictus (risani kalopanaks)
- družina Betulaceae (brezovke)
- rod Alnus (jelša)
- rod Betula (breza)
Betula pendula (navadna breza) - rod Carpinus (gaber)
- rod Corylus (leska)
- družina Bignoniaceae (trobentovci)
- rod Catalpa (cigarar)
- družina Cactaceae (kaktovke)
- Carnegiea gigantea (saguaro)
- družina Cannabaceae (konopljevke)
- rod Celtis (koprivovec)
- družina Cornaceae (drenovke)
- rod Cornus (dren)
- družina Dipterocarpaceae (dipterokarpovke)
- rod Dipterocarpus (dipterokarp)
- rod Sal (šoreja)
- družina Ebenaceae (ebenovke)
- rod Diospyros (ebenovec)
- družina Ericaceae (vresovke)
- rod Arbutus (jagodičnica)
Arbutus unedo (navadna jagodičnica)
- rod Arbutus (jagodičnica)
- družina Eucommiaceae (evkomijevke)
- Eucommia, Eucommia ulmoides (evkomija)
- družina Fabaceae (metuljnice)
- rod Acacia (akacija)
- Gleditsia triacanthos (gledičevka)
- Robinia pseudoacacia (robinija)
- rod Laburnum (nagnoj)
- Caesalpinia echinata (pražiljka ali brazilski les)
- družina Fagaceae (bukovke)
- rod Castanea (kostanj)
Castanea sativa (pravi kostanj) - rod Fagus (bukev)
- rod Nothofagus (bukovec)
- Lithocarpus densiflorus
- rod Quercus (hrast)
- rod Castanea (kostanj)
- družina Fouquieriaceae
- družina Hamamelidaceae (nepozebnikovke)
- družina Juglandaceae (orehovke)
- Juglans (oreh)
- Carya (hikorija)
- Pterocarya (krilati oreškar)
- družina Lauraceae (lovorovke)
- rod Cinnamomum (cimetovec)
- rod Laurus (lovor)
Laurus nobilis (navadni lovor) - rod Persea (perzeja)
- družina Lecythidaceae
- Bertholletia excelsa (brazilski oreh)
- družina Lythraceae
- rod Lagerstroemia
- družina Magnoliaceae (magnolijevke)
- rod Liriodendron (tulipanovec)
- rod Magnolia (magnolija)
- družina Malvaceae (vključno z Tiliaceae (lipovke) in Bombacaceae)
- rod Adansonia (baobab)
Adansonia digitata (baobab) - rod Bombax
- rod Brachychiton
- Ceiba pentandra (kapokovec)
- rod Durio (durjo)
- Ochroma lagopus (balsovec)
- Theobroma cacao (kakavovec)
- rod Tilia (lipa)
- rod Adansonia (baobab)
- družina Meliaceae (melijevke)
- Azadirachta indica (neem ali azadirahta)
- rod Melia (melija)
- rod Khaya (kaja)
- rod Swietenia (svitenija)
- družina Moraceae (murvovke)
- rod Ficus (smokvovec)
Ficus carica (navadni smokvovec) - rod Morus (murva)
- rod Ficus (smokvovec)
- družina Myristicaceae
- rod Mysristica (muškatovec)
- družina Myrtaceae (mirtovke)
- rod Eucalyptus (evkaliptus)
- rod Myrtus (mirta)
- Psidium guajava (gvajava)
- družina Nyssaceae (včasih vključene v Cornaceae (drenovke))
- rod Nyssa
- Davidia involucrata (davidija)
- družina Oleaceae (oljkovke)
- družina Paulowniaceae
- rod Paulownia (pavlovnija)
- družina Platanaceae (platanovke)
- rod Platanus (platana)
- družina Rhizophoraceae
- rod Rhizophora
- družina Rosaceae (rožnice)
- družina Rubiaceae (broščevke)
- rod Coffea (kavovec)
- družina Rutaceae (rutičevke)
- rod Citrus
- rodPhellodendron (plutovec)
- rod Tetradium
- družina Salicaceae (vrbovke)
- Sapindaceae (vključno z Aceraceae (javorovke), Hippocastanaceae (divjekostanjevke) )
- rod Acer (javor)
Acer platanoides (ostrolistni javor) - rod Aesculus (divji kostanj)
- Ungnadia speciosa
- Litchi chinensis (liči)
- Koelreuteria
- rod Acer (javor)
- družina Sapotaceae (sapotovke)
- Argania spinosa (arganovo drevo)
- rod Palaquium
- Sideroxylon grandiflorum, prej Calvaria major
- družina Simaroubaceae (jesenovčevke)
- rod Ailanthus (jesenovec, pajesen)
- družina Theaceae (čajevke)
- družina Thymelaeaceae (volčinovke)
- rod Gonystylus
- družina Ulmaceae (brestovke)
- družina Verbenaceae (sporiševke)
- rod Tectona (tikovec)
Monocotyledones (Liliopsida - enokaličnice) [uredi]
- Agavaceae (agavovke)
- Cordyline australis
- Dracaena draco (zmajevec, dracena)
- rod Yucca (juka)
- družina Arecaceae (palmovke)
- Areca catechu (betelova palma)
- Cocos nucifera (kokosova palma)
- Phoenix dactylifera (datljeva palma)
- Trachycarpus fortunei
- družina Poaceae (trave)
- poddružina Bambusoideae
Opomba: banana čeprav spominja na palmo ni drevo; steblo ne oleseni.
Pinophyta (iglavci - mehkolesna drevesa) [uredi]
- družina Araucariaceae (aravkarijevke)
Juniperus chinensis (kitajski brin)- rod Araucaria (aravkarija)
- rod Agathis
- Wollemia nobilis (volemija)
- družina Cupressaceae (cipresovke)
- rod Cupressus (cipresa)
- rod Chamaecyparis (pacipresa)
- rod Juniperus (brin)
- Fitzroya cupressoides
- rod Sequoia (sekvoja)
- rod Sequoiadendron (mamutovec)
Sequoiadendron giganteum (mamutovec) - rod Metasequoia (metasekvoja)
- rod Thuja (klek)
- Taxodium (močvirska cipresa)
- rod Cryptomeria (kriptomerija)
- družina Pinaceae (borovke)
- družina Podocarpaceae (podokarpovke)
- družina Sciadopityaceae
- rod Sciadopitys
- družina Taxaceae (tisovke)
- rod Taxus (tisa)
- družina Cephalotaxaceae
- rod Cephalotaxus
Ginkgophyta [uredi]
- družina Ginkgoaceae (ginkovke)
- rod Ginkgo (ginko)
Cycadophyta [uredi]
- družina Cycadaceae (sagovke)
- družina Zamiaceae
Gnetophyta (gnetovci) [uredi]
- družina Ephedraceae ()
- rod Ephedra ()
- družina Gnetaceae (gnetovke)
- rod Gnetum ()
- družina Welwitschiaceae (velbičevke)
- rod Welwitschia ()
- vrsta Welwitschia mirabilis (velbičevka)
- rod Welwitschia ()
Pterophyta (praproti) [uredi]
- družini Cyatheaceae (drevesne praproti) in Dicksoniaceae
- drevesne praproti, Cyathea, Alsophila, Dicksonia (ni monofiletska skupina)
Drevesa fosili [uredi]
- Wattieza, najstarejša znana drevesa
Zanimivosti [uredi]
- Sekvoja (Sequoia sempervirens) lahko zraste čez 100 m visoko.
- Mamutovec (Sequoiadendron giganteum) lahko dočaka več tisoč let in ima prostornino do 1500 m³.
- Bonsai se imenuje drevo, ki zaradi človeških posegov ostane zelo majhno.
- Cipresa vrste Taxodium mucronatum je lahko debelejša od 10 m.
- Drevo vrste Larix gmelinii prenaša mraz do -70 C.
- Jelka Abies squamata lahko živi na 4600 m nadmorske višine.
- Balza je zelo lahek les (modelarstvo).
- Pionirske vrste dreves so tiste, ki prve zrastejo na goličavi.
Glej tudi [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Drevo |
 |
Poglejte si besedo drevo al Drevo v Wikislovarju, prostem slovarju. |
