Drevo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Drevo (Jesen)

Drevó pomeni v botaniki trajno (večletno) rastlino, z značilnim pokončnim olesenelim deblom. Na spodnji strani debla so korenine, zgoraj pa veje, ki tvorijo krošnjo. Običajno so to dolgo živeče in robustne rastline, prilagojene na velika nihanja življenjskih pogojev, kakršno je menjavanje letnih časov v območjih z zmernim podnebjem.[1]

Drevesa pogosto rastejo v sestojih in predstavljajo življenjsko okolje za številne druge organizme. Največjim takim sestojem pravimo gozd, ki je eden najznačilnejših kopenskih ekosistemov na Zemlji. Gozdovi pokrivajo približno četrtino kopnega in vsebujejo ocenjeno 90 % vse svetovne biomase.[1]

Zgradba dreves[uredi | uredi kodo]

Drevo

Drevo ima vse običajne rastlinske dele, značilne za višje rastline - korenine, steblo in liste.

Korenine[uredi | uredi kodo]

Pri lesnatih rastlinah se po kalitvi najprej razvije glavna ali srčna korenina, iz nje izraščajo stranske, ki se delijo na koreninice, na katerih so koreninski laski. Tako nastane koreninski sistem, ki je značilen za posamezne drevesne vrste.

Deblo[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Deblo.

Pri drevesnih vrstah je steblo olesenelo in se imenuje deblo. Glavni, osrednji del debla predstavlja les, ki je obdan s skorjo. Rastline z olesenelim steblom so drevesa in grmi. Razlika med njimi je posledica različnega razvoja stranskih poganjkov (popki). Pri grmih se pospešeno razvijajo poganjki na spodnjem delu rastline, pri drevesih pa je razvoj pospešen na vrhu poganjkov.

Deblo je pokrito s skorjo, ki kot zaščitni plašč varuje drevo. Poleg tega prevaja hranilne snovi od krošnje do korenin.

List[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Rastlinski list.

Oblika listov je eden glavnih znakov za določanje drevesnih vrst. Iglice so posebej prilagojeni listi.

Pomembnost dreves[uredi | uredi kodo]

Drevo lahko primerjamo s kemično tovarno. Za primer si oglejmo bukev. V 80 letih lahko zraste 25 m visoko. Krošnja ima premer 15 m, prostornino 2700 in 800.000 listov s skupno površino 1600 , ki zasenči 160 m²]] tal. Vsako uro porabi 2,3 kg ogljikovega dioksida in 1 kg vode ter proizvede 1,6 kg grozdnega sladkorja in 1,7 kg kisika. Ta kisik zadostuje za dihanje 10 ljudi. V 80 letih tako predela 40 milijonov m³ zraka. Vsebuje 15 m³ lesa, ki posušen tehta 12 ton.

Glavni rodovi dreves[uredi | uredi kodo]

Magnoliophyta (kritosemenke)[uredi | uredi kodo]

Dicotyledones (Magnoliopsida - dvokaličnice)[uredi | uredi kodo]

Monocotyledones (Liliopsida - enokaličnice)[uredi | uredi kodo]

Cocos nucifera (kokosova palma)

Opomba: bananovec spominja na katero od palm, vendar ni drevo, saj steblo ne oleseni.

Pinophyta (iglavci - mehkolesna drevesa)[uredi | uredi kodo]

Ginkgophyta[uredi | uredi kodo]

Cycadophyta[uredi | uredi kodo]

Gnetophyta (gnetovci)[uredi | uredi kodo]

Pterophyta (praproti)[uredi | uredi kodo]

Drevesa fosili[uredi | uredi kodo]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Sekvoja (Sequoia sempervirens) lahko zraste čez 100 m visoko.
  • Mamutovec (Sequoiadendron giganteum) lahko dočaka več tisoč let in ima prostornino do 1500 m³.
  • Bonsai se imenuje drevo, ki zaradi človeških posegov ostane zelo majhno.
  • Cipresa vrste Taxodium mucronatum je lahko debelejša od 10 m.
  • Drevo vrste Larix gmelinii prenaša mraz do -70 C.
  • Jelka Abies squamata lahko živi na 4600 m nadmorske višine.
  • Balza je zelo lahek les (modelarstvo).
  • Pionirske vrste dreves so tiste, ki prve zrastejo na goličavi.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Petit, Rémy J.; Hampe, Arndt (2006). "Some Evolutionary Consequences of Being a Tree". Annual Review of Ecology, Evolution, and Systematics 37: 187–214. doi:10.1146/annurev.ecolsys.37.091305.110215. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]