Gozd

Za druge pomene glej Gozd (razločitev).

Listnati gozd

Gozd v pomladanskem času

Spravljanje smrekovega lesa po napadu lubadarja

Gozd je z gozdnim drevjem strnjeno porasla površina. Gozd je najvišje organizirana in pestra življenjska skupnost rastlin in živali (biocenoza) v življenjskem prostoru (biotop). Uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo ekološki dejavniki in človek.

Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov km² ali 30,5 % površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih. V Evropi je 1,6 milijona km² gozda (32 %), v Sloveniji približno 10.900 km² (60 %). Po visoki gozdnatosti je Slovenija za Švedsko in Finsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi.

Gozd je najvišje razvit kopenski ekosistem, ki se trajno ohranja z medsebojnim delovanjem oz. interakcijo živih organizmov (rastline, živali, glive, lišaji, mikroorganizmi ter ekološki dejavniki, kot so temperatura, voda, tla in svetloba). Osnovna naravna procesa, ki omogočata delovanje ekosistema, sta kroženje snovi in fotosinteza. Različne ekološke možnosti v gozdu, vselej izrabijo najbolj konkurenčni organizmi, posledica česar je raznolikost gozdov.

V grobem razlikujemo iglaste, listnate in mešane gozdove. Raznolikost gozdov bolj nadrobno opredeljuje gozdarska fitocenologija. Ta v gozdu razlikuje gozdne združbe (asociacije). Gozdovi na obsežnem geografskem območju, z značilnimi klimatskimi in talnimi razmerami, tvorijo biom (npr. tundra, tajga, puščava).

Razširjenost gozdov

Najpogosteje upoštevamo štiri glavne gozdne pasove:

• Iglasti gozd, ki se razteza po vsem evropsko-sibirskem pasu in Severni Ameriki ter pokriva višje gorske verige.
• Listnati gozd zmernega pasu prerašča območja z zmernim podnebjem v Evropi, Aziji in Ameriki povsod tam kjer ne prevladujejo pašniki, stepe ali savane.
• Tropski gozd z listopadnimi in zimzelenimi drevesi, ki počivajo v obdobju, ko so padavine najbolj skromne.
• Tropski deževni gozd je ob ekvatorju, kjer sta toplota in vlažnost največji in stalni.

Vrste gozdov

Glede na vrsto prevladujočih dreves ločimo naslednje vrste gozdov:

• listnate (po strukturi lesa jih imenujemo tudi trdolesni),
• iglaste (po strukturi lesa jih imenujemo tudi mehkolesni) in
• mešane gozdove.

Struktura gozda

Za strukturo gozda je značilna vertikalna svojevrsnost rastlinskih in z njimi povezanih živalskih vrst, ter pa ustrezna različnost abiotskih dejavnikov okolja. V nadstropni stratifikaciji gozda ločimo šest slojev ekosistema:

1. Talni sloj zajema tla ter živalske in rastlinske organizme, ki živijo v tleh. V globljem delu je veliko anorganskih in malo organskih spojin. V zgornjem delu je malo anorganskih in veliko organskih snovi. Tla prekrivajo sloji gozdnega odpada, ki ga pa sestavljajo mrtvi ostanki rastlin in živali ter mikroorganizmi. Ves ta odpad pa združuje edafon z nadzemno favno.
2. Sloj favne predstavlja začetek procesa razkrajanja organskih snovi, ki se konča v tleh.Nastane humus.

1. Zeliščni sloj
2. Sloj podrasti
3. Sloj drevesnih debel
4. Sloj krošenj

Slojevitost nadzemnega in podzemnega dela omogoča izrabo prostora in raznolikost življenjskega prostora oziroma okolja. V vsakem sloju živi značilen vrstni sestoj živali. Posamezne vrste rastlin in živali vplivajo na razvoj enih in drugih. Rast številnih zelnatih rastlin sploh ne bi bil mogoč, če le-te ne bi rastle pod najvišjim slojem rastlin-dreves, saj tam nastajajo ugodne razmere za njihov razvoj. Z združevanjem velikega sončnega sevanja in padavin, drevesa sama ustvarjajo v okolju posebne razmere. Obenem je obstoj dreves odvisen od bakterij in gliv, ki sproščajo enostavne anorganske spojine nujne za razvoj drevesnega sestoja. Zaradi teh odvisnosti je možno delovanje gozda kot celota.

Pomen gozda

Pomen gozda je večplasten, odvisno od tega, iz katerega izhodišča želimo pomen gozda ocenjevati. Razlikujemo ekološki in antropološki vidik gozda.

Z vidika ekologije je gozd nepogrešljiv del naravnega okolja. Neokrnjeno delovanje ekosistema je nenadomestljivo pri tvorbi in ohranjanju biološkega in ekološkega ravnovesja v naravi. Posledično pa je bioekološko ravnovesje neizogiben pogoj tudi za obstanek človeka v okolju.

Z vidika človeka so pomembne predvsem koristi, vezane na gozd. Materialne koristi se nanašajo na dobrine, ki jih neposredno pridobivamo iz gozda. Mednje uvrščamo les in druge gozdne proizvode kot so plodovi, divjačina, med, gobe, zelišča, smola itd. Javne koristi gozda izhajajo iz značilnih lastnosti ekosistema. Človek jih prepoznava kot varovalne, okoljetvorne in družbene učinke gozda. Vplivajo na človekovo bivalno okolje. Varujejo tla in brežine pred erozijo, prehitrim odtekanjem vode, izsuševanjem, vetrovi, plazovi. Gozdna mikroklima blaži klimatske ekstreme. Fotosinteza v gozdu obnavlja zrak in zračno vlago. Zato je gozd prijetno in privlačno okolje za oddih, rekreacijo in številne dejavnosti, ki jih človek počenja v njem.

Pomen gozda se v gozdarstvu označuje z izrazom funkcija gozda. Izraz pretirano in netočno personificira delovanje ekosistema. Gozd ne funkcionira za in zaradi človeka (in njegove interese), ampak le zase. Vselej gradi in obnavlja lasten ekosistem. Kljub temu sicer velja, da ima zaradi delovanja ekosistema koristi tudi človek. Blagodejni učinki gozda so stranski učinek delovanja gozdnega ekosistema. Dejanski učinki oziroma funkcije gozda so neposredno odvisne od stanja gozdnega ekosistema in od njegovih potreb. Funkcioniranje gozda je torej pogojeno: uspešno je namreč le takrat, kadar človek pri poseganju v gozd ustrezno upošteva potrebe ekosistema.

Ekološka funkcija

• Varovalna funkcija gozda je, ko varuje gozdna zemljišča in sestoje drevja. Gozd preprečuje erozije z koreninskim spletom.
• Varovalna funkcija gozda deluje na strminah v bližini naselij in prometnih poti.
• Klimatska funkcija gozda nastopi takrat, ko gozd varuje kmetijske površine pred vetrom, izsuševanjem, pozebo in blaži skrajne vremenske pojave.
• Hidrološka funkcija gozda je, da varuje vire pitne vode in podzemne tokove.
• Biotopska funkcija gozda je takrat, ko nudi živalim prostor za preživetje.

Socialne funkcije

• Rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi v okolici mest in ob večjih naseljih.
• Poučno funkcijo imajo gozdovi z učnimi potmi in muzeji na prostem.
• Higiensko-zdravstvena funkcija deluje v gozdovih ob večjih strnjenih naseljih ali ob virih onesnaževanja zraka.
• Raziskovalna funkcija je poudarjena v gozdovih, kjer proučujejo zakonitosti razvoja gozdov.
• Estetsko funkcijo imajo gozdovi, ki zakrivajo moteče objekte.

Proizvodne funkcije

• Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so pomembni za pridobivanje lesa.
• Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo gozdovi, pomembni za prehranjevanje divjadi.
• Funkcijo prodobivanja drugih gozdnih dobrin imajo gozdovi, ki omogočajo nabiranje oz. pridobivanje večje količine ne lesnih dobrin: čebelarjenje, nabiranje kostanja, gob, drevesne smole.

Ker je Zemljina os nagnjena se količina kisika v zraku spreminja glede na letne čase. Večina kopnega in s tem tudi gozdov na svetu je nad ekvatorjem, tako da ti ob poletju na severni polobli proizvedejo več kisika od tistih na spodnji, ko je na severni polobli zima in na južni poletje je posledično tudi manj proizvedenega kisika.

Gozd blagodejno in ugodno vpliva na človekovo psihično stanje, deluje zdravilno ter lepša krajino.

Gospodarjenje z gozdovi

Gospodariti z gozdom pomeni usmerjati življenja gozda in uporabljati njegove materialne dobrine [7]. V Sloveniji pri tem velja načelo sonaravnosti. Predpostavlja smiselno upoštevanje naravnih potreb gozda, kot predpogoj za njegovo trajno in večnamensko delovanje. Jakost in pogostnost poseganja v gozd, je namreč naravno omejeno (limitirani posegi) s stanjem gozda (kondicija). Življenje in razvoj gozda naj bi usmerjali tako, da mu trajno omogočimo optimalno delovanje, človeku pa možnost stalnega razpolaganja z materialnimi dobrinami in drugimi učinki, vezani na obstoj gozda (funkcije gozda). Strokovno dopustno poseganje v gozd ugotavlja, načrtuje in usmerja gozdarstvo. Z materialnimi dobrinami iz gozda razpolaga lastnik gozda. Neokrnjeno delovanja gozda pa je nenadomestljiva naravna vrednota in kot taka dragocena pridobitev družbe kot celote. Sloveniji se ponašamo že s skoraj 250-letnim načrtnim ravnanjem z gozdovi. Skoraj tri četrtine gozdov v Sloveniji je v zasebni lasti.

Zanimivosti

• pred 10.000 leti je bilo na svetu gozdov za tretjino več kot danes
• tropski gozdovi pokrivajo 7 % kopnega, vendar vsebujejo skoraj polovico vseh dreves, ki proizvedejo 40 % kisika v ozračju
• eno drevo porabi 12 kg CO₂ na leto in proizvede kisika za enoletno porabo štiričlanske družine
• 1 ha gozda v enem letu absorbira 6 ton CO₂; dve tretjini te količine proizvede en sam čezoecanski let

Glej tudi

• gozdarstvo

Zunanje povezave

Podatki o pojmu gozd so morda na razpolago tudi v katerem izmed sorodnih projektov Wikipedije:

Slovarske definicije v Wikislovarju
Učbeniki v Wikiknjigah
Navedki v Wikinavedku
Izvorna besedila v Wikiviru
Slike, zvok in animacije v Zbirki