Gozd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Gozd je največji, najbolj pester in ohranjen biom, ki združuje biocenozo in biotop. Ponavadi je gozd združba sorodnih vrst med katerimi prevladujejo drevesa, ki se med seboj ne ovirajo v rasti.

Poleg dreves živo naravo predstavljajo še mikroorganizmi, žuželke, divjad, grmi, zelišča, gobe, mahovi in lišaji ter neživo zrak, voda, kamnine in minerali. V ohranjenem okolju se v gozdu snovi nenehoma krožijo. Danes človek krepko preoblikuje naravo za svoje potrebe in celo zabavo. Prekinitev kroženja naravnih snovi pa ima hude dolgoročne posledice, ki se odražajo v obliki sprememb podnebja.

Vsebina 1 Razširjenost gozdov 1.1 Gozdni pasovi 2 Vrste gozdov 3 Pomen gozdov 3.1 Ekološka funkcija 3.2 Socialne funkcije 3.3 Proizvodne funkcije 4 Gospodarjenje z gozdovi 5 Reference 6 Zunanje povezave

[uredi] Razširjenost gozdov

[uredi] Gozdni pasovi

Najpogosteje upoštevamo štiri glavne gozdne pasove^[1]:

• Iglasti gozd, ki se razteza po vsem evropsko-sibirskem pasu in Severni Ameriki ter pokriva višje gorske verige.
• Listnati gozd zmernega pasu prerašča območja z zmernim podnebjem v Evropi, Aziji in Ameriki povsod tam kjer ne prevladujejo pašniki, stepe ali savane.
• Tropski gozd z listopadnimi in zimzelenimi drevesi, ki počivajo v obdobju, ko do padavine najbolj skromne.
• Tropski deževni gozd je ob ekvatorju, kjer sta toplota in vlažnost največji in stalni.

[uredi] Vrste gozdov

Glede na vrsto prevladujočih dreves ločimo naslednje vrste gozdov:

• listnate (po strukturi lesa jih imenujemo tudi trdolesni),
• iglaste (po strukturi lesa jih imenujemo tudi mehkolesni) in
• mešane gozdove.

[uredi] Pomen gozdov

Gozd je pomemben proizvajalec kisika, ki nastaja kot stranski produkt v procesu fotosinteze. Ker je Zemljina os nagnjena se količina kisika v zraku spreminja glede na letne čase. Večina kopnega in s tem tudi gozdov na svetu je nad ekvatorjem, tako da ti ob poletju na severni polobli proizvedejo več kisika od tistih na spodnji, ko je na severni polobli zima in na južni poletje je posledično tudi manj proizvedenega kisika. ^[2]

Gozd blagodejno in ugodno vpliva na človekovo psihično stanje, deluje zdravilno^[3] ter lepša krajno.

[uredi] Ekološka funkcija

• Varovalna funkcija gozda je, ko varuje gozdna zemljišča in sestoje drevja. Gozd preprečuje erozije z koreninskim spletom.
• Klimatska funkcija gozda nastopi takrat, ko gozd varuje kmetijske površine pred vetrom, izsuševanjem, pozebo in blažijo skrajne vremenske pojave.
• Hidrološka funkcija gozda je, da varuje vire pitne vode in podzemne tokove.
• Biotopska funkcija gozda je takrat, ko nudi živalim prostor za preživetje.

[uredi] Socialne funkcije

• Varovalna funkcija gozda deluje na strminah v bližini naselij in prometnih poti.
• Rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi v okolici mest in ob večjih naseljih.
• Poučno funkcijo imajo gozdovi z učnimi potmi in muzeji na prostem.
• Higiensko-zdravstvena funkcija deluje v gozdovih ob večjih strnjenih naseljih ali ob virih onesnaževanja zraka.
• Raziskovalna funkcija je poudarjena v gozdovih, kjer proučujejo zakonitosti razvoja gozdov.
• Estetsko funkcijo imajo gozdovi, ki zakrivajo moteče objekte.

[uredi] Proizvodne funkcije

• Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so pomembni za pridobivanje lesa.
• Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo gozdovi, pomembni za prehranjevanje divjadi.
• Funkcijo prodobivanja drugih gozdnih dobrin imajo gozdovi, ki omogočajo nabiranje oz. pridobivanje večje količine ne lesnih dobrin: čebelarjenje, nabiranje kostanja, gob, drevesne smole.

[uredi] Gospodarjenje z gozdovi

Proizvodnja v gozdovih je drugačna kakor v kmetijstvu, saj potrebujejo gozdovi za svoj razvoj običajno več kot 100 let^[4] in se razprostirajo na velikih območjih. Gozdovi so obnovljivo naravno bogastvo z večnamensko vlogo. Z njimi danes gospodarimo po načelih trajnosti in sonaravnosti, kar pomeni, da gozdove ohranjamo za prihodnje generacije tako da gospodarjenje posnema naravne procese in varuje naravno okolje.

[uredi] Reference

[uredi] Zunanje povezave