Gozd

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Listnati gozd
Gozd v pomladanskem času

Gozd je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.

Gozdni ekosistem nastaja samodejno, v naravni interakciji z dejavniki okolja. Med okoljskimi dejavniki je odločilna klima. Glede na razpoložljivo toploto se gozdni ekosistemi v različnih podnebnih pasovih močno razlikujejo. V subpolarnem pasu na severu prevladuje tajga ali iglasti gozd (smreke, bora, macesna), v zmerno toplem pasu mešani listopadni gozd zmernega pasu, ob ekvatorju tropski deževni gozd...

Prevladujoče, pod vplivom klime oblikovan gozdni ekosistem, je klimaksni gozd ali klimaks. Dokler podnebne spremembe bistveno ne spremenijo podnebja, ostaja obstoječa klimaksna oblika gozda, najvišje razvita razvojna stopnja vegetacije na kopnem. Klimaks je zgled neokrnjenega naravnega gozda, ki mu pravimo pragozd.

Klimaksni gozd je najbolj obstojen in najbolj učinkovit proizvajalec biomase med kopenskimi ekosistemi. Spreminja, pa tudi ogroža ga le človekova dejavnost. Predvsem gospodarjenje z gozdom in drugi njegovi, za gozd moteči posegi. Če človekova dejavnost preneha, se razvoj gozda usmeri nazaj k naravni, klimaksni obliki gozda (razvojna progresija).

V naravi danes klimaksni gozd nadomešča gospodarski gozd. Gospodarski gozd je umetno spremenjena oblika naravnega gozda. Spremenjenost se nanaša na zgradbo gospodarskega gozda, oziroma njegove notranje strukture.

Zgradba gozda[uredi | uredi kodo]

Izraz se nanaša na notranjo zgradbo gozda, oziroma na elemente iz katerih je zgrajen gozdni sestoj. Elementi gozdnih struktur so na primer sestava po drevesnih vrstah, po številu ali debelini dreves, po starosti ali razvojnih fazah gozda, po horizontalnem ali vertikalnem položaju krošenj. Med pomembnejše strukture gozda sodijo: drevesna struktura, debelinska, starostna, oziroma struktura razvojnih faz, pa slojevitost, sklep krošenj...

Strukturni elementi gozda so temeljna sestavina stanja sestoja in pomembna osnova za opredeljevanje ciljev gozdarskega načrtovanja in določanja posegov v gozd.

Funkcije gozda[uredi | uredi kodo]

S pojmom funkcija gozda, se označuje pomen gozda. Funkcija se nanaša na gozdne dobrine in gozdne proizvode. Funkcije obravnavajo gozd antropocentrično. Tako, kot njihov pomen vrednoti človek.

Sicer pa velja, da so funkcije gozda, oziroma gozdne dobrine in proizvodi, le stranski učinek (gozdni donosi) naravnega delovanja gozda. Za človeka predstavljajo materialno vrednost in pomembno duhovno vrednoto.

Funkcije gozda se vrednotijo glede na: proizvodno sposobnost, okoljetvorno delovanje (tvori biotop in ekosistem) in pomen za človekovo okolje.

Pomembnejše funkcije gozda so: okoljska (ekološka), družbena (socialna) in proizvodna (produkcijska) funkcija gozda.

Ekološka funkcija gozda[uredi | uredi kodo]

Okoljska funkcija izhaja iz lastnosti gozda, da samodejno gradi svoje življenjsko okolje: življenjsko okolje in ekosistem. Lasten obstoj in nemoteno funkcioniranje gozda, je osnovni pogoj za optimalno funkcioniranje vseh funkcij gozda. Zato je ekološka funkcija najpomembnejša.

Ekološka funkcija gozda vsebinsko sodi med gozdne dobrine. Okoljska funkcija, oziroma dobrina nima neposrednega materialnega pomena in sodi med nematerialne dobrine gozda. Ima pomembno okolje-tvorno funkcijo. Tvori in ohranja gozdni ekosistem. Njen pomen je splošno znan, čeprav materialno še ni ovrednotena.

Glavni pomen ekološke funkcije je varovalna funkcija gozda. Okoljskih varovalnih funkcij gozda je več. Gozd namreč:

  • varuje gozdna tla pred erozijo in gozdne sestoje pred vetrom. Koreninski splet deluje varovalno na pobočjih in brežinah, ob naseljih, prometnicah in vodotokih.
  • vrši klimatsko funkcijo. Ustvarja ugodno mikroklimo, ki blaži vremenske ekstreme in varuje okoliške kmetijske površine pred vetrom, izsuševanjem, pozebo...
  • hidrološka funkcija gozda se kaže v zadrževanju padavinske vode (retenzija), ohranja tudi podzemne tokove in vire pitne vode.
  • biotopska funkcija gozda omogoča pogoje za razvoj in preživetje gozdnim organizmom.

Socialna funkcija[uredi | uredi kodo]

Orientacija je ena od rekreativnih dejavnosti v gozdu

Socialna funkcija gozda je v tem, da gozd ustvarja ugodno življenjsko okolje človeku in družbi. Nudi možnost različnih dejavnosti v naravnem okolju: rekreacijo, šport, učne (obšolske) in raziskovalne dejavnosti, pa učne poti, muzeji na prostem...

Človeku omogoča vzpostaviti odnos do lepega (estetika). Gozd blagodejno vpliva na človekovo psihično stanje ter ustvarja videz lepe krajine.

Proizvodna funkcija[uredi | uredi kodo]

Proizvodna funkcija gozda izhaja iz lastnosti gozda, da proizvaja biomaso. V gozdni biomasi človek pridobiva gozdni donos (pridelek gozda). Gozdni donos so gozdni proizvodi.

Glavni in najpomembnejši gozdni proizvod je les. Postranski, so proizvodi lovstva (divjačina, trofeje), čebelarstva, nabiralništva. Te dejavnosti opredeljujejo proizvodne funkcije, kot so naprimer:

  • Lesno proizvodna funkcija je pomembna pri pridobivanju lesa.
  • Lovno gospodarska funkcija omogoča pridobivanje v lovstvu
  • Pridobivanje stranskih gozdnih dobrin omogoča nabiralništvo, čebelarjenje, nabiranje kostanja, gob, drevesne smole.

Gospodarski gozd[uredi | uredi kodo]

Spravljanje smrekovega lesa po napadu lubadarja
Glavni članek: Gospodarjenje z gozdom.

Gospodarski gozd je gozd, s katerim gospodari upravljavec, oziroma razpolaga lastnik (lastnina). Gospodarjenje, po zakonu o gozdovih, načrtuje in usmerja javna gozdarska služba. Osnovni namen gospodarjenja je zadovoljevanje materialnih potreb, oziroma pridobivanje gozdnih proizvodov, predvsem lesa.

Pridobivanja lesa je problematičen poseg v notranjo zgradbo gozda. Spreminja in slabi gozdno zgradbo. Zato je gospodarski gozd manj stabilen in manj produktiven od ohranjenega naravnega gozda. Izboljšanje stanja, stabilnosti in produktivnosti gozda, omogoča le njegovo dosledno varovanje. To pomeni smiselno omejitev pridobivanja v gospodarskem gozdu. Ta problem skuša obvladovati gozdarska stroka z gozdarskim načrtovanjem in z gojenjem gozdov.

Gospodarski gozd je podoben naravnemu, samo, kadar se z njim ravna sonaravno. V tem primeru ostaja gozd ohranjen, je sonaraven. Pretežno ga, še vedno, oblikuje interakcija okoljskih dejavnikov.

Žal je vpliv gospodarjenja z gozdom, v velikem delu Slovenije, večji od vpliva okoljske interakcije. Taki gozdovi niso več sonaravni. So antropogeno spremenjeni. So bolj občutljivi, manj produktivni in slabše izrabljajo rastiščne danosti (potencial). Gozdni donosi so nižji kot jih omogoča rastišče.

Glede na stopnjo spremenjenosti, je gospodarski gozd ohranjen, spremenjen (predrugačena zgradba gozda), izmenjan (gozdni nasad) ali razgrajen (degradiran gozd).

Razširjenost gozdov[uredi | uredi kodo]

Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov km2 ali 30,5 % površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih. V Evropi je 1,6 milijona km2 gozda (32 %),[1] v Sloveniji približno 10.900 km2 (60 %). Po visoki poraslosti z gozdom (gozdnatosti) je Slovenija za Švedsko in Finsko tretja z gozdom najbolj porasla država v Evropi.

Grob približek pokritosti kopnega na Zemlji z gozdom.
    trenutna     območja, pokrita z gozdom pred 8000 leti, s katerih je gozd izginil

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • pred 10.000 leti je bilo na svetu gozdov za tretjino več kot danes
  • tropski gozdovi pokrivajo 7 % kopnega, vendar vsebujejo skoraj polovico vseh dreves, ki proizvedejo 40 % kisika v ozračju
  • eno drevo porabi 12 kg CO2 na leto in proizvede kisika za enoletno porabo štiričlanske družine
  • 1 ha gozda v enem letu absorbira 6 ton CO2; dve tretjini te količine proizvede en sam čezoecanski let

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Petauer, T. Leksikon rastlinskih bogastev.