Dvokaličnice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dvokaličnice
Mladi ricinus, ki kaže izrazito vidna dva zarodna lista, ki se razlikujeta od starejših listov.
Mladi ricinus, ki kaže izrazito vidna dva zarodna lista, ki se razlikujeta od starejših listov.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Spermatophyta (semenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice z enožlebnatim pelodom)
Brongniart
Redovi

Glej besedilo.

Dvokaličnice so rastline z dvema kličnima listoma in predstavljajo največjo skupino kritosemenk. Imajo koreninski sistem z glavno korenino. Žile so nedovršene in so v prečnem prerezu razporejene v krogu, ter imajo razvit kambialni obroč, ki povzroča sekundarno odebelitev. Listi so navadno pecljati, mrežasto žilnati, pogosto tudi sestavljeni. Značilna je olesenitev. Cvetovi so 4- ali 5-števni.

Primerjava z enokaličnicami[uredi | uredi kodo]

Znaki dvo- in enokaličnic nimajo absolutne veljave, saj se znaki dvokaličnic pojavljajo tudi pri enokaličnicah in obratno.

  • Seme - zarodek dvokaličnic ima dva klična lista, enokaličnice pa enega.
  • Cvet - dvokaličnice imajo število cvetnih delov pogosto večkratnik števila štiri ali pet, enokaličnice pa imajo število cvetnih delov pogosto mnogokratnik števila tri.
  • Steblo - dvokaličnice imajo žile v steblu urejene, razporejene v kolobarju; enokaličnic pa imajo žile v steblu nameščene razpršeno.
  • Pelod - enokaličnice imajo enožlebnati pelod, medtem ko je pri dvokaličnicah trožlebnati.
  • Korenina - večina enokaličnic ima sistem enakovrednih šopastih korenin, nastalih sekundarno iz stebla ali hipokotila; dvokaličnice imajo sistem glavne in stranskih korenin.
  • List - žile pri enokaličnicah so razporejene vzporedno, pri dvokaličnicah pa mrežasto. Pri enokaličnicah je list pritrjen na steblo s svojo nožnico in se ovija okoli stebla, dvokaličnicah imajo sedeči list s pecljem, nekoliko razširjenim listnim dnom - pecljati list.

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Dvokaličnic nimajo več za »pravo« taksonomsko skupino. Vendar pa velika večina dvokaličnic tvori monofiletsko skupino evdikotiledon, ki jo lahko od drugih cvetnic ločimo po zgradbi peloda. Pelod ima namreč tri brazde, zato govorimo tudi o tribrazdastopelodnih kritosemenkah. Druge dvokaličnice in enokaličnice imajo enobrazdast pelod ali iz njega izpeljane oblike.

Tradicionalno tovrstne kaličnice ne glede na rang imenujemo Dicotyledones (ali Dicotyledoneae). Kadar jih obravnavamo kot razred, jih lahko imenujemo Magnoliopsida po tipskem rodu Magnolia. Nekateri sistemi evdikotiledone obravnavajo kot samostojen razred, Rosopsida (tipski rod Rosa) ali kot več posameznih razredov. Preostale kaličnice (paleodikotiledone) lahko združimo v en sam parafiletski razred Magnoliopsida ali nadalje razdelimo.

Seznam redov[uredi | uredi kodo]

Spodnja seznama vsebujeta redove, ki so bili včasih uvrščeni med dvokaličnice in dajeta novejšo umestitev redov v sistemu APG (mednarodna skupina botanikov za filogenijo kritosemenk - Angiosperm Phylogeny Group) in v starejšem Cronquistovem sistemu, ki je še vedno v uporabi in je splošno razširjen.

APG II Cronquistov sistem Tradicionalni sistem[1]

Amborellaceae

Nymphaeaceae [+ Cabombaceae]

Austrobaileyales

Chloranthaceae

Ceratophyllales

Magnoliid

Eudicots

Basal eudicots

Rosids

Basal rosids

Eurosids I

Eurosids II

Asterids

Basal asterids

Euasterids I

Euasterids II

Magnoliopsida

Magnoliidae (večinoma bazalne dvokaličnice)

Hamamelidae

Caryophyllidae

Dilleniidae

Rosidae

Asteridae

razred: Magnoliopsida (=Dicotyledoneae)

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Tone Wraber (1999). "Pregled rastlinskega sistema" (PDF). Pridobljeno dne 2007-05-16. "sistem je tradicionalen in se ga ob približno enakem razumevanju obsega rastlinstva drži večina slovenskih učbenikov" 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]