Vrsta (biologija)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Biološka klasifikacija

(glavne taksonomske kategorije)

Domena
Kraljestvo
Deblo
Razred
Red
Družina
Rod
Vrsta

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij. Vrsta na splošno sestoji iz vseh posameznih organizmov naravne populacije, ki so se zaradi razmeroma recentnega skupnega prednika med seboj sposobni ploditi ter imajo na splošno podoben izgled, značilnosti in dedne lastnosti.

Čeprav so definicije vrste različne in je včasih težko ločiti med vrsto in podvrsto, so prave meje med vrstami v splošnem dovolj jasne. Zgled za vrsto sta na primer mehiški aksolotl (Ambystoma mexicanum) in okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia). Zgled skupin, ki niso vrste: sibirski tiger, ki je podvrsta tigra); jelen, ki ni vrsta, temveč družina 34 vrst, med katerimi sta npr. rdeči jelen in močvirski jelen. Vse danes živeči ljudje pripadajo isti vrsti (Homo sapiens) in tudi isti podvrsti (H. s. sapiens).

Pri znanstvenem razvrščanju dobi vsaka vrsta dvočlensko ime, ki ga obravnavamo po pravilih latinščine. Prvi člen imena je ime rodu in ga zapišemo z veliko začetnico. Temu sledi drugi člen, imenovan vrstni pridevek. Ljudje na primer spadajo v rod Homo in so v vrsti Homo sapiens. Ime vrste obsega oba člena in ne le drugega. Dvočlensko poimenovanje je kot standard, ki je bil kasneje v taksonomiji formaliziran, v 18. stoletju uvedel švedski naravoslovec Carl von Linné v svojih delih Species Plantarum in Systema Naturae (njegovo ime se v naravoslovju navadno zapiše kot Carolus Linnaeus oz. pri vrstah, ki jih je poimenoval v obliki kratice L.), zaradi česar ga ponekod imenujejo »poimenovanje po Linneju«. V tedanjem času je prevladovala teorija, po kateri je vsaka vrsta neodvisno dejanje Boga stvarnika in je kot taka objektivno resnična in nespremenljiva.

Od prihoda teorije o evoluciji se je pojmovanje vrste spremenilo v temelju. Še vedno pa ni doseženo nikakršno soglasje o tem, kaj naj bi izraz vrsta pomenil. Najpogosteje navajano opredelitev vrste je skoval nemško-ameriški biolog Ernst Mayr. Po njegovem razumevanju, ki ga imenujemo biološko pojmovanje vrste ali izolacijsko pojmovanje vrste, naj bi bile vrste »skupine naravnih populacij, ki so se dejansko ali potencialno med seboj sposobne ploditi in so reproduktivno izolirane od drugih takih skupin«. Vendar pa se uporabljajo še številne druge opredelitve (glej opredelitev vrste v nadaljnjem besedilu).


V tisku se znanstveno ime vrste pravilno zapiše ležeče. Neznane vrste dobijo kot drugi člen v ednini okrajšavo »sp.«, v množini pa »spp.« Ob tem je treba povedati tudi, da beseda »specie« ni ednina za »species«, temveč se nanaša na kovani denar.

Število vrst[uredi | uredi kodo]

Grobo oceno števila danes živečih vrst podaja naslednji seznam [3]:

Vendar pa je celokupno število vrst nekaterih debel morda mnogo višje:


Opredelitev vrste[uredi | uredi kodo]

Vrsta je reproduktivno izolirana populacija s skupnim genskim zbirom in skupno nišo. Ta definicija opredeli vrsto reproduktivno, genetsko in ekološko ...

Zgornja definicija vrste, deloma povzeta po Mayru, je do neke mere idealistična. Ker predpostavlja spolno razmnoževanje, ostaja izraz neopredeljen za vse organizme, ki se razmnožujejo nespolno. Biologi pogosto ne vedo, ali sta se dve morfološko podobni skupini sposobni ploditi potencialno. Poleg tega se precej razlikuje raven za uspešno križanje v naravnih ali eksperimentalnih razmerah ter celo raven spolnega razmnoževanja pri posameznih organizmih. Zato je vrsto mogoče razumeti na več načinov:

Tipološka vrsta
skupina organizmov, v katero spadajo vsi osebki, ki so zadosti blizu nekaterim vnaprej določenim lastnostim. Po tej definiciji bi bila vrsta skupina variacij ali fenotipov v vzorcu (npr.krajši in daljši repi). To metodo so kot tradicionalno metodo opredeljevanja vrst strokovnjaki (npr. Linné) uporabljali pred prihodom evolucijske teorije. Danes pa vemo, da pri različnih fenotipih ne gre nujno za različne vrste (npr. vinska mušica s štirimi krili ni druga vrsta kot njena prednica z dvema). Na ta način opredeljena vrsta se imenuje morfovrsta ali morphospecies.
Morfološka vrsta
populacija ali skupina populacij, ki se od drugih populacij morfološko razlikuje. Kokoši in race lahko npr. ločimo po različno oblikovanem kljunu in plavalni kožici pri racah. Na ta način se vrste opredeljujejo že od samega začetka zgodovine. Ta koncept vrste je močno sporen, saj sodobnejši genetični podatki kažejo, da so si genetsko različne populacije lahko zelo podobne in da včasih obstajajo morfološke razlike celo med zelo podobnimi populacijami. Vseeno pa so številne vrste opisane izključno morfološko.
Biološka/izolativna vrsta
skupina populacij, ki so se dejansko ali potencialno sposobne medsebojno ploditi. To je za znanstvenike, ki delajo z živimi primerki višjih taksonov, kot so sesalci, ribe in ptiči, na splošno najuporabnejša opredelitev, neuporabna pa je za preučevanje organizmov, ki se razmnožujejo nespolno. Poleg tega ne ločuje med teoretično možnostjo medsebojne ploditve in dejansko verjetnostjo pretoka genov med populacijami, zato je pri alopatričnih (geografsko izoliranih) populacijah nepraktična. Izsledki poskusov ploditve v umetnih pogojih ne izražajo nujno rezultatov, do katerih bi prišlo ob medsebojnem srečanju organizmov v naravi, zato je težko presoditi, ali so z ozirom na naravne populacije sploh relevantni.
Biološka/reproduktivna vrsta
osebka iste vrste sta se sposobna (brez pomoči človeka) med seboj ploditi in imeti plodnega potomca. Taka definicija velja seveda le tedaj, ko populacija sestoji iz vsaj treh osebkov.
Vrsta na osnovi prepoznave partnerja
skupina organizmov, katere osebki so se med seboj sposobni prepoznati kot potencialni partnerji. Tako kot izolativno pojmovanje vrste tudi tako pojmovanje velja le za organizme, ki se razmnožujejo spolno. V nasprotju z njim pa se specifično osredotoča na reproduktivno izolacijo pred parjenjem.
Filogenetska/evolucijska/darvinistična vrsta
skupina organizmov s skupnim prednikom; zaporedje oziroma linija osebkov, ki glede na druge linije skozi čas in prostor ohranja svojo integriteto. Na neki točki v razvoju take skupine se osebki lahko med seboj oddaljijo. Ko se tak razmik izrazi v zadostni meri, obe populaciji obravnavamo kot ločeni vrsti.
Mikrovrsta
vrsta, ki se razmnožuje brez mejoze ali oploditve, tako da je vsaka generacija genetsko identična predhodni. Glej tudi apomiksa.

Pri uporabi se zgoraj opisane opredelitve med seboj pogosto ujemajo in so razlike med njimi bolj stvar poudarka kot resničnega nasprotja. Kljub temu pa ni nobeno doslej predlagano pojmovanje popolnoma objektivno oziroma nobenega med njimi ni mogoče uporabiti vselej, ne da bi se zatekli k subjektivni presoji. Glede na zapletenost življenja nekateri menijo, da je popolna objektivnost tu najverjetneje nemogoča in bi se morali biologi dogovoriti za najbolj praktično opredelitev. Pri vretenčarjih to večinoma pomeni biološko (BPV), v manjši meri (ali v druge namene) tudi filogenetsko pojmovanje vrste (FPV). Mnoge biološke podvrste so filogenetsko vrste. Razliko med BPV in FPV lahko na trenutni točki razvoja povzamemo kot razliko med opredelitvijo vrste kot posledico izražene evolucijske zgodovine in opredelitvijo, po kateri je vrsta posledica izraženega evolucijskega potenciala. Tako filogenetska vrsta nastane ob začetku ločevanja evolucijskih linij, biološka pa se realizira šele ob njuni dokončni ločitvi.

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 David L. Hawksworth, "The magnitude of fungal diversity: the 1·5 million species estimate revisited" Mycological Research (2001), 105: 1422-1432 Cambridge University Press [1]
  2. ^ Proceedings of the National Academy of Sciences, Census of Marine Life (CoML) [2]