Kisik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
dušik - kisik - fluor
 
O
S  
 
 
O-TableImage.png
Splošno
Ime, znak, število kisik, O, 8
Kemijska vrsta nekovine
Skupina, perioda, blok 16 (VIA), 2 , p
Gostota, trdota 1,429 kg/m3 (273 K), ___
Izgled brezbarven
O,8.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 15,9994 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 60 (48) pm
Kovalentni polmer 73 pm
van der Waalsov polmer 152 pm
Elektronska konfiguracija [He]2s22p4
e- na energijski nivo 2, 6
Oksidacijska stanja (oksid) -2, -1 (nevtralna)
Zgradba mreže kubična
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje plin (paramagnetno)
Tališče 50,35 K (-368,77 °F)
Vrelišče 90,18 K (-297,08 °F)
Molarna prostornina 17,36 ·10-3 m3/mol
Izparilna toplota 3,4099 kJ/mol
Talilna toplota 0,22259 kJ/mol
Parni tlak ___ Pa pri 23 K
Hitrost zvoka 317,5 m/s pri 293 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 3,44 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 920 J/(kg · K)
Električna prevodnost ___ 106/m Ω
Toplotna prevodnost 0,02674 W/(m · K)
1. ionizacijski potencial 1.313,9 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 3.388,3 kJ/mol
3. ionizacijski potencial 5.300,5 kJ/mol
4. ionizacijski potencial 7.469,2 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
16O 99,762% O je stabilen z 8. nevtroni
17O 0,038% O je stabilen z 9. nevtroni
18O 0,2 O je stabilen z 10. nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Kisík (latinsko oxygenium) je kemični element v periodnem sistemu elementov s simbolom O in atomskim številom 8. Element je zelo znan in prisoten vsepovsod. Najdemo ga ne samo na Zemlji, ampak v celotnem Vesolju. Pri standardnih pogojih je dvovalentni nevnetljiv plin brez barve in brez vonja. Molekularni kisik (O2) je termodinamsko nestabilen, obstaja pa preko procesov fotosinteze rastlin.

Pojavljanje Kisika[uredi | uredi kodo]

Pojavljanje kisika na zemlji[uredi | uredi kodo]

Kisik je najpogostejše omenjen in najbolj razširjen element na zemlji. Nahaja se v atmosferi, lahko pa tudi v litosferi, hidrosferi in biosferi. Kisik ima 50,5 % delež na zemeljski površini in visoko v zemljskem ozračju (hidrosfera, atmosfera). V zraku znaša njegov masni delež 23,16 % (volumenski delež pa 20,95 %), v vodi 88,8 % (morska voda: 86 %, kjer so tam velike količine razvezanih ionov).
Največkrat se kisik pojavlja s svojimi povezavami na in v zemlji. V zemeljski skorji vsebujejo poleg vode, skoraj vsi minerali in kamnine, kisik. Med najbolj pomembne minerale se štejejo Silikati, Karbonati kot je kalcijev karbonat in Oksidi kot Silicijev dioksid.
V elementarnem sestavu se pojavlja kisik v plinastem stanju kot O2 v atmosferi in kot v razvezanem stanju v vodah. Količine tega reakcijsko prijaznega elementarnega kisika ostaja v času konstanten, ker ga rastline s fotosintezo proizvedejo toliko, kolikor ga sproti porabijo vsa živa bitja. Brez tega biološkega sklenjenega kroga bi se količina kisika sčasoma porabila. Torej ta element stoji v ravnovesju z naravo. Razvoj vsebnosti kisika v zemeljski atmosferi je opisan v članku razvoj zemljine atmosfere. V povečanih količinah se kisik v atmosferi nahaja kot Ozon - O3.

Pojavljanje kisika v vesolju[uredi | uredi kodo]

V vesolju je Kisik po Vodiku in Heliju, tretji najbolj pogost element. Količinski delež Kisika v sončnem sistemu znaša cca. 0,8 % (to je enakovredno količinskem deležu cca. 500 ppm).

Spojine[uredi | uredi kodo]

Zaradi svoje elektronegativnosti tvori kisik vezi s skoraj vsemi elementi, razen z nekaterimi žlahtnimi plini. Najbolj poznan oksid je vodikov oksid ali voda (H2O), vendar pa kisik tvori tudi mnoge druge pomembne spojine. Z ogljikom tvori pomembne organske spojine, kot so ogljikov dioksid (CO2), alkoholi (R-OH), aldehidi (R-CHO), ketoni (R-CO-R), etri (R-O-R), estri (R-COO-R) in karboksilne kisline (R-COOH). Z dušikom tvori mnoge dušikove okside (NxOy), pravtako s kovinami (na primer železovi oksidi, med katere spada tudi Fe2O3 ali rja), poleg drugih spojin pa sta pomembni molekuli O2 in O3 (ozon).

Peroksidi so spojine, ki vsebujejo enojno vez kisik - kisik. Najbolj enostaven iz vrste peroksidov je vodikov peroksid (H2O2).

Superoksid je anion O2.

Ozonid je nestabilen, reaktiven poliatomarni anion O3-. Je derivat ozona ali pa organska spojina (običajno se tvorijo med ozonom in nenasičeno organsko spojino.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Medicina[uredi | uredi kodo]

Kisikov dovod na bolniško posteljo

Pretočni merilnik Je prozorna kalibrirana cevka; plin potuje od spodaj navzgor in potiska plavač; z nastavitvenim gumbom določamo množino plina, ki vstopa v merilno cevko; ima merske enote (ml ali l/min) in oznaka za kateri plin je umerjen. Plavač kroglico umerimo s sredino nje. Plavač valj - vrh valja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]