Kisik

dušik - kisik - fluor   O S       Celotna tabela
Splošno
Ime, znak, število	kisik, O, 8
Kemijska vrsta	nekovine
Skupina, perioda, blok	16 (VIA), 2 , p
Gostota, trdota	1,429 kg/m3 (273 K), ___
Izgled	brezbarven
Lastnosti atoma
Atomska teža	15,9994 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan)	60 (48) pm
Kovalentni polmer	73 pm
van der Waalsov polmer	152 pm
Elektronska konfiguracija	[He]2s22p4
e- na energijski nivo	2, 6
Oksidacijska stanja (oksid)	-2, -1 (nevtralna)
Zgradba mreže	kubična
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje	plin (paramagnetno)
Tališče	50,35 K (-368,77 °F)
Vrelišče	90,18 K (-297,08 °F)
Molarna prostornina	17,36 ·10-3 m3/mol
Izparilna toplota	3,4099 kJ/mol
Talilna toplota	0,22259 kJ/mol
Parni tlak	___ Pa pri 23 K
Hitrost zvoka	317,5 m/s pri 293 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost	3,44 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota	920 J/(kg · K)
Električna prevodnost	___ 106/m Ω
Toplotna prevodnost	0,02674 W/(m · K)
1. ionizacijski potencial	1.313,9 kJ/mol
2. ionizacijski potencial	3.388,3 kJ/mol
3. ionizacijski potencial	5.300,5 kJ/mol
4. ionizacijski potencial	7.469,2 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP 16O 99,762% O je stabilen z 8. nevtroni 17O 0,038% O je stabilen z 9. nevtroni 18O 0,2 O je stabilen z 10. nevtroni
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Kisík (latinsko oxygenium) je kemični element v periodnem sistemu elementov s simbolom O in atomskim številom 8. Element je zelo znan in prisoten vsepovsod. Najdemo ga ne samo na Zemlji, ampak v celotnem Vesolju. Pri standardnih pogojih je dvovalentni nevnetljiv plin brez barve in brez vonja. Molekularni kisik (O₂) je termodinamsko nestabilen, obstaja pa preko procesov fotosinteze rastlin.

Pojavljanje Kisika

Pojavljanje kisika na zemlji

Kisik je najpogostejše omenjen in najbolj razširjen element na zemlji. Nahaja se v atmosferi, lahko pa tudi v litosferi, hidrosferi in biosferi. Kisik ima 50,5 % delež na zemeljski površini in visoko v zemljskem ozračju (hidrosfera, atmosfera). V zraku znaša njegov masni delež 23,16 % (volumenski delež pa 20,95 %), v vodi 88,8 % (morska voda: 86 %, kjer so tam velike količine razvezanih ionov).
Največkrat se kisik pojavlja s svojimi povezavami na in v zemlji. V zemeljski skorji vsebujejo poleg vode, skoraj vsi minerali in kamnine, kisik. Med najbolj pomembne minerale se štejejo Silikati, Karbonati kot je kalcijev karbonat in Oksidi kot Silicijev dioksid.
V elementarnem sestavu se pojavlja kisik v plinastem stanju kot O₂ v atmosferi in kot v razvezanem stanju v vodah. Količine tega reakcijsko prijaznega elementarnega kisika ostaja v času konstanten, ker ga rastline s fotosintezo proizvedejo toliko, kolikor ga sproti porabijo vsa živa bitja. Brez tega biološkega sklenjenega kroga bi se količina kisika sčasoma porabila. Torej ta element stoji v ravnovesju z naravo. Razvoj vsebnosti kisika v zemeljski atmosferi je opisan v članku razvoj zemljine atmosfere. V povečanih količinah se kisik v atmosferi nahaja kot Ozon - O₃.

• 

  Kisik v mineralih

• 

  Kisik v vodi

Pojavljanje kisika v vesolju

V vesolju je Kisik po Vodiku in Heliju, tretji najbolj pogost element. Količinski delež Kisika v sončnem sistemu znaša cca. 0,8 % (to je enakovredno količinskem deležu cca. 500 ppm).

Spojine

Zaradi svoje elektronegativnosti tvori kisik vezi s skoraj vsemi elementi, razen z nekaterimi žlahtnimi plini. Najbolj poznan oksid je vodikov oksid ali voda (H₂O), vendar pa kisik tvori tudi mnoge druge pomembne spojine. Z ogljikom tvori pomembne organske spojine, kot so ogljikov dioksid (CO₂), alkoholi (R-OH), aldehidi (R-CHO), ketoni (R-CO-R), etri (R-O-R), estri (R-COO-R) in karboksilne kisline (R-COOH). Z dušikom tvori mnoge dušikove okside (N_xO_y), pravtako s kovinami (na primer železovi oksidi, med katere spada tudi Fe₂O₃ ali rja), poleg drugih spojin pa sta pomembni molekuli O₂ in O₃ (ozon).

Peroksidi so spojine, ki vsebujejo enojno vez kisik - kisik. Najbolj enostaven iz vrste peroksidov je vodikov peroksid (H₂O₂).

Superoksid je anion O₂⁻.

Ozonid je nestabilen, reaktiven poliatomarni anion O₃^-. Je derivat ozona ali pa organska spojina (običajno se tvorijo med ozonom in nenasičeno organsko spojino.

Kisik ima v spojini oksidacijsko število vedno -2 Prosim, da se to še uredi, ker je zaenkrat le kot informacija.

Uporaba

Medicina

Kisikov dovod na bolniško posteljo

Pretočni merilnik Je prozorna kalibrirana cevka; plin potuje od spodaj navzgor in potiska plavač; z nastavitvenim gumbom določamo množino plina, ki vstopa v merilno cevko; ima merske enote (ml ali l/min) in oznaka za kateri plin je umerjen. Plavač kroglico umerimo s sredino nje. Plavač valj - vrh valja.

Glej tudi

• Vo2 max