Dihanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa. Temelji na procesu difuzije - prehajanja plinov iz območja z višjo v območje z nižjo koncentracijo skozi polprepustno membrano. Vsi aerobni organizmi morajo dihati, da preživijo. Enostavnejši organizmi, npr. enoceličarji dihajo skozi telesno površino, pri mnogih pa so se tekom evolucije razvili dihanju namenjeni organi, ki pripomorejo k učinkovitejši izmenjavi plinov.

Dihanje pri človeku[uredi | uredi kodo]

Princip delovanja pljuč, animacija(vdih in izdih)
Za podrobne podatke o tej temi glej Pljučno dihanje.

Človeško telo oddaja ogljikov dioksid in sprejema kisik skozi pljuča. Namen dihanja je izmenjava plinov med zrakom in krvjo v pljučih. Pri dihanju (respiracija) razlikujemo dve fazi. Vdih (inspirij) je vsesavanje zraka v pljuča, sledi izdih (ekspirij), to je iztiskanje zraka iz pljuč. V vdihanem zraku je največ dušika in skoraj 21 % kisika ter 0,04 % ogljikovega dioksida, v izdihanem zraku pa je približno 16 % kisika in 4 % ogljikovega dioksida. Izdihani zrak je tudi bolj topel in vlažen.

Pri respiraciji:[1]

Celično dihanje[uredi | uredi kodo]

Celično dihanje dovoljuje da dobijo energetske molekule adenozin trifosfat (ATP) in toplotno energijo iz ogljikovih hidratov, maščob in drugih metablizmov. Na primer, od mulekule glukoze in šest mol kisika dobimo šest mol CO2, šest mol H2O in 686 kcal od katerih 40 % se pretvarja v ATP (266 kcal ali 38 molov ATP). To se zgodi v dveh fazah:

  • Extramitokondrialno fazo ali anaerobno glikoliza (v odsotnosti O2)
  • Ali mitohondrijske aerobne faze (v prisotnosti 02), ki pa je razdeljen na cikel Krebs in citokrom verige
Izmenjav zraka v pljučih

Zunanje dihanje[uredi | uredi kodo]

Funkcija dihanja vključuje vse dejavnosti, katerih cilj je fiziološki:

Način dihanje pri živalih[uredi | uredi kodo]

Nekatere dvoživke, kot so žabe izmenjujejo kisik in ogljikov dioksid večinoma skozi kožo, ki pa ja neprestanoma vlažna. Za razliko od žabe, ribe vlečejo vodo, ki gre skozi škrge kjer so posebni filtri, ki omogočajo prehod le kisiku in ogljikovemu dioksidu.

Škrge[uredi | uredi kodo]

Ribe in nekatere dvoživke dihajo s škrgami, dihanje skozi škrge je omogočeno z izmenjavo snovi proti vpliva: krvi in vode. Ta vrsta dihanja je nizkega donosa, zato pa morski psi se ne morejo ustaviti in morajo vedno plavati z odprtimi ustmi, da si zagotovijo ustrezno količino kisika.

Na pozitivni pritisk[uredi | uredi kodo]

sprememba oblike prsnega koša pri dihanju

Ta vrsta dihanja je značilna za dvoživke, kot so žabe, ki zrak najprej vstopi v ustno votlino in nato ga potisnejo proti zvišanemu žrelu ter v pljuča.

Na negativni pritisk[uredi | uredi kodo]

Dihanje na negativni tlak je prisotno pri vretenčarjih, kot so sesalci. Zagotavlja bogato dobavo z O2 za pljuča, in pri izdihu emisij gredo na zunanjo
stran CO2, to je omogočeno s povečanje obsega prsnega koša, ki povzroči zmanjšanje pritiska v pljuča in s tem nov vdih.

Stimulacija mišic, ki sodelujejo pri dihanju na podtlaka[uredi | uredi kodo]

Stimulacija živcev je prisotni del dihanja, oz. dihalnega centra , ki se nahaja v možganih, in preko živčevih celic, povzroča krčenje mišic in ste onemogoči inspiracije (trebušna prepona, zunanje medrebrne ), ki določajo povečanje obsega prsnega koša in, posledično negativni tlak;

  • Vdihnjen zrak gre skozi dihalne poti (nosnega prehoda, grla, sapnika, bronhijev, v tem vrstnem redu), do Pljuč, kjer poteka izmenjava plinov.
  • V pljučih se pojavi razširitev, O 2 ki prehaja iz zraka v krvi in CO 2 iz krvi v zrak . Pljučnih mešic v odraslih pljučih je približno 300 milijonov, in imajo skupno površino izmenjave med 70 in 100 metrov.
  • Ko pljuča so dosegle svojo največjo širitev, živčni centr glede na zunanje dražljaje povzroči skupinsko zaporo, kar pripelje do znižanja prsnega koš in trebušno prepono.

Dodatne funkcije dihanja[uredi | uredi kodo]

  • Vonj - v nosu so receptorji za molekule ki se nahajajo v zraku. Sodelujte tudi z čutom in okusom. Slabitev vonja povzroči bolezni kot je anozmija.
  • Izvajanje zvokov - med izdihanjem zraka skozi grlo in glasilke lahko proizvajamo zvoke zaradi spremembe oblike ali položaja jezika, zobov in ustnic.

Opombe[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]