Kri

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme). Medicinski izrazi, ki se nanašajo na kri, se navadno začnejo s hemo- ali hemato- (iz grške besede za kri haima). Pretaka se znotraj obtočilnega ali cirkulacijskega sistema po žilah, poganja jo pa mišičast organ, imenovan srce. V telesu normalnega odraslega človeka je približno od 5-6 litrov krvi.

Vsebina 1 Zgradba krvi 2 Naloge krvi 2.1 Regulacija 2.2 Transport 2.3 Zaščita 3 Opombe 4 Zunanje povezave 5 Literatura

[uredi] Zgradba krvi

Človeško kri gradijo naslednje sestavine

• krvni serum (56%) (krvna plazma skupaj z beljakovino fibrinogenom):
  • voda (~92%)^[1]
  • beljakovine (albumin, fibrinogen, protitelesa, faktorji strjevanja krvi, drugi encimi...) (6-8%)^[1]
  • soli (0,8%)^[1]
  • lipidi (0,6%)^[1]
  • ogljikovi hidrati (natančneje glukoza; 0,1%)^[1]
  • hormoni
  • minerali
  • vitamini

• krvne celice (44%)
  • rdeče krvničke ali eritrociti
  • bele krvničke ali levkociti
  • krvne ploščice ali trombociti

Krvničke z jedri imenujemo tudi krvne celice, krvničke brez jeder pa krvna telesca. V tej vlogi pri nekaterih vretenčarjih nastopajo rdeče krvničke. Pri drugih živalih je lahko zgradba krvi dokaj drugačna.

Rdeče krvničke služijo skladiščenju barvila hemoglobina, ki omogoča vezavo kisika in prenašanje le-tega v celice. Pri živalih, ki se manj gibljejo, so molekule hemoglobina razpršene prosto v krvi, saj potrebe po kisiku niso tako velike, pri aktivnejših živalih pa bi bila ob hemoglobinu v taki obliki kri prežidka, zato bi jo srce težko poganjalo po telesu. Iz tega razloga je za nekatere organizme vključitev hemoglobina v eritrocite nujna. Hemoglobin vretenčarjev veže največ kisika, saj v 100 mL krvi nosi hemoglobin 20 mL kisika. Vsak dan prenese hemoglobin 600 litrov kisika od pljuč do različnih tkiv.

[uredi] Naloge krvi

[uredi] Regulacija

Kri je pomemben člen pri homeostazi oz. notranjega ravnovesja mnogih organizmov, pri čemer človek ni nikakršna izjema.

Snovi v krvi, kot so Na⁺ ioni in beljakovine v plazmi (albumini), vpivajo na vodni potencial (količina vode) krvi in s tem na gradient vodnega potenciala^[2]; s tem torej vpliva vodni potencial s temi snovmi na povratno gibanje vode iz medceličnine v kri.

Voda v krvi pomaga tudi pri regulaciji telesne temperature, saj prenaša toploto iz mest, kjer se spšrošča (npr. jetra in mišice) v mesta, kjer se oddaja (npr. koža in ledvice).

Za vzdrževanje vrednosti pH je v krvi pomemben t.i. puferski sistem. Pri tem imajo najpomembnejšo vlogo aminokisline oz. beljakovine, ki imajo aminsko (NH₂) karboksilno (COOH) funckionalno skupino. Pri tem deluje aminoskupina kot baza, ker lahko sprejme H⁺ ione in je torej akceptor protonov^[3], karboksilna skupina pa kot kislina, ker lahko odda H⁺ ione in je zato donor protonov.^[3] Tako torej lahko aminoskupina prenizki pH zviša, karboskilna skupina pa ga zniža. Puferski sistem med drugim vzdržuje delovanje hemoglobina in nekaterih plazemskih beljakovin.

[uredi] Transport

Transport je daleč najpomembnejša naloga krvi za zagotavljanja homeostaze človeškega telesa. Kri prenaša različne snovi med organi. Te so:

• topni produkti prebave (npr. glukoza, aminokisline, vitamini in minerali), ki jih kri prenaša od čreveša v jetra in nato po celem telesu do različnih celic; za razliko od teh se maščobne kisline prenašajo od črevesa po limfi in šele nato po krvnem obtoku
• odpadne snovi iz presnove (npr. sečnina, [[kreatinin] in mlečna kislina), ki jih prenaša v jetra in ledvice, kjer se odstranijo
• hormoni (adrenalin, inzulin, testosteron itd.), ki jih kri prenaša od žleznih celic (kjer nastajajo) do ciljnih oz. tarčnih celic, kjer delujejo
• dihalna plina kisik in ogljikov dioksid, ki ju prenašajo eritrociti od mesta sprejemanja (O₂) nastajanja oz. sprejemanja (CO₂) do mesta, kjer se porabita (O₂) oz. odstranita (CO₂)
• plazemske beljakovine, ki nastajajo v jetrih; vključujejo albumine, fibrinogen in globuline
• soli in protitelesa

[uredi] Zaščita

Bele krvničke oz. levkociti v krvi so izrednega pomena za organizem pri obrambni vlogi, saj ščitijo pred potencialnimi patogenimi mikrobi in njihovimi toksini (strupi) s specifičnim (tvorba in izločanje protiteles) in nespecifičnim (fagocitoza) imunskim odgovorom.^[4]

Krvne ploščice oz. trombociti, razne beljakovine (npr. fibrinogen) in številni krvni faktorji (npr. Ca+) z mehanizmom strjevanja ščitijo organizem pred izgubo krvi, posredno pa tudi pred vstopom patogenih mikrobov.

[uredi] Opombe

[uredi] Zunanje povezave

Splošen opis nalog in zgradbe krvi (v angleščini)
Izčrpen opis zgradbe krvnih celic ter njihovega delovanja (v angleščini)

[uredi] Literatura

• Pickering, W.R. (2002). Biologija: Shematski pregledi. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0190-3
• Stušek, P.(2002). Biologija človeka. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-2551-3
• Lehninger, A.L. (1982). Principles of Biochemistry, 6. ponatis. New York: World Publishers, Inc., str. 185-186. ISBN 0-87901-136-X (COBISS)