Tkivo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa. Celice določenega tkiva posedujejo iste ali podobne funkcije.

S preučevanjem zgradbe tkiv se ukvarja histologija, z bolezenskimi spremembami tkiv pa patohistologija.

Načeloma lahko vsak del večceličnega organizma, torej vse organe, strukture in druge gradnike rastlin in živali, uvrstimo v določeno tkivo.

Za utemeljitelja histologije velja Marie François Xavier Bichat, ki je odkril številne tipe tkiv človeškega organizma. Klasična metoda histologije je preučevanje fiksiranih in obarvanih tkivnih rezin pod svetlobnim mikroskopom. Novejše tehnike (fluorescenčni in elektronski mikroskop, zamrzovalno lomljenje) in napredki molekularne biologije so odločilno vplivali na spoznanja o zgradbi in funkciji tkiv.

Živalska tkiva[uredi | uredi kodo]

Vrhnjica

Pri vseh živalih, zlasti pri človeku in pri ostalih vretenčarjih ter tudi nevretenčarjih kot so žuželke, lahko ločimo štiri osnovne tipe tkiva:

Rastlinska tkiva[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]