Alotropija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, ki označuje, da se neki kemijski elementi pojavljajo v več oblikah z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami). Izraz je uvedel v kemijo Jöns Jacob Berzelius.

Nekateri klasični elementi, ki imajo alotrope, so fosfor (v »rdeči«, »beli« in »purpurni« obliki), kisik (O2 in O3) in ogljik (v obliki grafita, diamanta, fulerena, oglja, grafena, ...). Pojem lahko uporabimo tudi za kompleksnejše spojine.

Alotropije pa ne smemo zamenjevati z agregatnimi stanji, saj alotropske modifikacije poznamo v vseh agregatnih stanjih.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]