Korund

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Korund
Splošno
Kategorija IV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formula Aluminijev oksid, Al2O3
Strunzova klasifikacija IV/C.04-10
Klasifikacija DANA 4.3.1.1
Kristalna simetrija Trigonalna (3 2/m)
Osnovna celica a = 4,75 Å, c = 12,982 Å; Z=6
Lastnosti
Barva Brezbarven, siv, rjav, rožnat do rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, vijoličen; barva je lahko conska, asteriziran večinoma siv in rjav
Kristalni habit Strmo bipiramiden, ploščat, prizmatičen, robmoedrični kristali, masiven ali zrnat
Kristalni sistem Trigonalni (heksagonalni skalenoeder),
oznaka 3 2/m,
prostorska skupina: R3c
Dvojčičenje Običajo polisintetsko
Razkolnost Brez razkola, delitev v treh smereh
Lom Školjkast do neraven
Trdota 9
Sijaj Diamanten do steklast
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren, prosojen do neprozoren
Specifična teža 3,95–4,10
Optične lastnosti Enoosen(–)
Lomni količnik nω = 1,767–1,772
nε = 1,759–1,763
Pleohroizem Brez
Tališče 2044°C
Taljivost Netaljiv
Topnost Netopen
Pretvorbe Na površini se lahko spremeni v sljudo, kar zmanjša trdoto
Drugo V UV svetlobi lahko fluorescira ali fosforescira
Sklici [1][2][3][4]
Glavne vrste
Safir Vse barve razen rdeče
Rubin Rdeč
Smirek Črn zrnat korund, pomešan z magnetitom, hematitom ali hercinitom

Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.

Spada med najbolj dragocene kamne, ki krasijo marsikatero krono in so v ponos mnogim zbirkam.

Sestava minerala[uredi | uredi kodo]

Korund vsebuje 53% aluminija in 47% kisika, skoraj vedno pa tudi kovinske okside, ki mu dajejo barvo: tako mu npr. krom obarva rdeče, modro barvo pa mu daje majhna vsebnost titana.

Različice minerala[uredi | uredi kodo]

Glede na prisotnost kovinskih oksidov ločimo več variant korunda:

  • levkosafir
  • navadni korund
  • orientalski ametist
  • orientalski smaragd
  • orientalski topaz
  • rubin
  • safir

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji lahko najdemo le rožnato obarvani navadni korund v vasi Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju.

Po svetu so znana nahajališča korundov v Makedoniji (kamnolom marmorja Sivec pri Prilepu), Italiji (Mosso Santa Maria), Franciji, Nemčiji (Fulda, Laacher See), Švici (Campo Longo), Grčiji (Naksos), na Češkem (Čejov, Drahonin, Kloub, Merunice), v Rusiji (Ural), Kazahstanu (Semis Bugu), ZDA (Alabama, Georgia, Karolina, Kolorado, Montana, Nevada), Kanadi (Bancroft, Craigmont), Braziliji, Južni Afriki, Madagaskarju (Ambasitra), Tanzaniji, Nigeriji, Indiji, Bengaliji, Madrasu, na Šrilanki (Adams Peak), v Burmi (Mogok), na Tajskem (Chantabun) in Borneu ter v Kitajski, Japonski, Afganistanu in Avstraliji.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Uporablja se ga predvsem v draguljarstvu, saj sta rubin in safir med najbolj cenjenimi dragimi kamni. Lepo obarvani čisti rubini celo presegajo ceno diamanta.

Navadni korund pa se uporablja kot brusilno sredstvo.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Handbook of Mineralogy
  2. ^ Corundum at Mindat.org
  3. ^ Corundum at Webmineral
  4. ^ Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis, 1985, Manual of Mineralogy, 20th ed., Wiley, pp. 300-302 ISBN 0-471-80580-7

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]