Pleohroizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Pleohroizem ali mnogobarvitost (tudi polihroizem) (ime je sestavljeno iz dveh grških besed πλέων (več) in χρῶμα (barva)) je optični pojav pri katerem se pojavijo različne barve v posameznih zrnih minerala, če jih opazujemo pod različnimi koti. Pri tem pa na mineral pada bela nepolarizirana svetloba. Podobno se spreminjajo barve posameznih zrnc minerala, ki ga vrtimo v polarizirani svetlobi. Na mineral pa pri tem pada bela svetloba. Pojav je viden na prozornih in na neprozornih zrncih mineralov, ki so anizotropni. Izotropni minerali nikoli ne kažejo pleohroizma. Vzrok je v različnih stopnjah absorbije za različne smeri polarizacije svetlobe. Pleohroizem se pojavlja v mineralih, ki kažejo tudi dvolomnost

Primeri :

  • aleksandrit (aluminat berilija, BeAl2O4)
  • anataz (oblika titanovega dioksida)
  • apatit (skupina fosfatnih mineralov)
  • badelejit (cirkonijev oksid)
  • turmalin (silikatni mineral z aluminijem, magnezijem, natrijem, kalijem in litijem).
  • dioptaz (bakrov silikat, CuSiO3H2O)
  • korund (oksid aluminija, Al2O3)
  • topaz (silikat aluminija, Al2[SiO4](F,OH)2)
  • cirkon (silikat cirkonija, ZrSiO4)

itd.

Posamezna zrnca mineralov se lahko vidijo

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Minerali, ki kažejo pleohroizem so primerni za izdelavo polarizacijskih filtrov. Pleohroizem je tudi izredno uporaben pojav, ki se uporablja za identifikacijo mineralov.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]