Barva

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Bárva je občutek, ki (pri ljudeh) izhaja iz zmožnosti očesa za ločevanje treh različnih filtriranih slik. Na zaznavanje barve vplivajo dolgotrajni pojavi (vzgoja) opazovalca in tudi kratkotrajni kot so bližnje barve. Izraz barva označuje tudi lastnost svetlobnih virov, ki jih lahko oko zaznava.

Barva igralnih kart je lahko karo, srce, pik ali križ.

Fizika barve[uredi | uredi kodo]

Elektromagnetno valovanje je mešanica valovanj različnih valovnih dolžin in jakosti. Kadar je to valovanje znotraj obsega človeške vidljivosti (približno med 380 nm in 740 nm), se imenuje svetloba. Svetlobni spekter beleži jakost vsake valovne dolžine. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Kot bomo videli, obstaja več spektrov kot je barvnih vtisov. Pravzaprav lahko določimo barvo kot razred spektrov, ki povzroča isti barvni vtis. Takšna določitev je različna med različnimi vrstami ali celo med posamezniki.

Površino, ki razpršeno odbija vse valovne dolžine enako, vidimo belo. Temna črna površina absorbira vse valovne dolžine in ne odbija. Pri zrcalu je drugače. Zrcalo tudi odbija vse valovne dolžine enako, vendar ga ne vidimo belo. Svetla črna telesa tudi odbijajo.

Besedo spekter je leta 1666 uvedel Isaac Newton iz latinske besede za sliko. Znani mavrični spekter vsebuje vse tiste barve, ki se ujemajo z vidno svetlobo ene valovne dolžine. Te barve so enobarvne (monokromatske).

Frekvence so približne in so dane v terahertzih (THz). Valovne dolžine, ki veljajo za vakuum, so dane v nanometrih (nm). Na razpolago je seznam podobnih velikosti drugih teles in razdalj.

Delitev barv[uredi | uredi kodo]

Barve vidnega svetlobnega spektra
Barva Območje valovne dolžine Frekvenčno območje
rdeča ~ 630–700 nm ~ 480–430 THz
oranžna ~ 590–630 nm ~ 510–480 THz
rumena ~ 560–590 nm ~ 540–510 THz
zelena ~ 490–560 nm ~ 610–540 THz
modra ~ 450–490 nm ~ 670–610 THz
vijolična ~ 400–450 nm ~ 750–670 THz
Spectrum441pxWithnm.png
Zvezni zpekter (izdelano za monitorje s korekcijo gama 1,5).
  • primarne barve - rdeča, rumena, modra tudi primarne barve aditivnega sestavljanja barv
  • sekundarne barve - barve, ki so sestavljene iz dveh primarnih (npr: rumena, sinja in škrlatna - yellow, cian in magenta)
  • tople barve - rdeče, oranžne, rumene, rjave
  • hladne barve - modre, zelene, škrlatne
  • nevtralne barve - bele, rjave, bež
  • močne barve - intezivne barve, ki niso razredčene s črno, belo ali komplementarno barvo
  • blede barve - manj intezivne barve zaradi mešanja z belo, črno ali komplementarno barvo

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Skrbinek A. Pluralizem barve. Laboratorij za inženirsko oblikovanje, Fakulteta za strojništvo v Mariboru.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]