Muskovit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Muskovit
Splošno
Kategorija VIII. razred - Silikati, podrazred filosilikati
Kemijska formula KAl2[(OH,F)2|AlSi3O10]
Strunzova klasifikacija 09.EC.15
Klasifikacija DANA 71.02.02a.01
Kristalna simetrija Monoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina C 2/m
Osnovna celica a = 5,19, b = 9,03,
c = 20,05, β = 95,5°,
Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa 398,71 g/mol
Barva Bela, siva, srebrna
Kristalni habit Listnat, sljudast, masiven
Kristalni sistem Monoklinski ali triklinski
Dvojčičenje Pogosto na [310], manj pogosto na {001}
Razkolnost Popolna na {001}
Lom Krhek
Žilavost Elastičen
Trdota Vzporedno z {001}: 2 – 2,5,
pravokotno na {001}: do 4
Sijaj Steklast
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Specifična teža 2,76 – 3
Gostota 2,77 - 2,88 g/cm3,
povprečna: 2,82 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 1,552 – 1,576,
nβ = 1,582 – 1,615,
nγ = 1,587 – 1,618
Dvolomnost δ = 0,035 - 0,042
Pleohroizem Šibka, na obarvanih primerkih
Kot 2V 2Vx = 30° - 47°
Disperzija Šibka, r > v
Ultravijolična fluorescenca Ne fluorescira
Tališče ~ 1320 °C
Topnost Netopen v HCl in H2SO4
Sklici [1][2][3]

Muskovit, sljuda ali kalijeva sljuda,[4] mačje srebro ali zlato ter rusko ali moskovsko steklo je kalijev aluminijev silikat s kemijsko formulo KAl2(AlSi3O10)(F,OH)2 ali (KF)2(Al2O3)3(SiO2)6(H2O). Ime je dobil po moskovskem steklu, ker se je včasih v Rusiji uporabljal za zasteklitev oken.

Muskovit je eden od najpogostejših mineralov v magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamninah. Ima popolno razkolnost in se kolje v izredno tanke lističe, ki so pogosto zelo elastični. Kristali so lahko drobni ali izjemno veliki. V Nelloreju (Indija)[5] in Ontariju (Kanada) so našli plošče muskovita velikosti do 50 m2.

Fuksit in glavkofan
Muskovit z berilom morganitom iz Paproka, Afganistan (dimenzije: 5,9 × 4,8 × 3,4 cm)

Muskovit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Njegova trdota zporedno z ravnino [001] je 2 – 2,25, pravokotno na ravnino [001] pa 4. Lahko je prozoren ali prosojen, brezbarven, siv, rjav, zelen ali rumen, izjemoma tudi vijoličen ali rdeč. Je anizotropen in zelo dvolomen. Zelen s kromom bogat različek muskovita je fuksit (K(Al,Cr)3Si3O10(OH)2).

Muskuvit je najpogostejša sljuda, ki se pojavlja v granitih, pegmatitih, gnajsih in skrilavcih, in kot kontaktna metamorfna kamnina ali sekundarni mineral, ki je nastal iz topaza, ortoklaza, kianita in drugih mineralov. V pegmatitih se pogosto najdejo ogromne plošče, ki imajo veliko tržno vrednost. Muskovit je surovina za izdelavo ognjevarnih in izolacijskih materialov, oken na talilnih pečeh in v manjšem obsegu kot mazivo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Martin Okrusch, Siegfried Matthes: Mineralogie. 7. izdaja. Springer Verlag, Berlin 2005, ISBN 3-540-23812-3
  • Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
  • Stefan Weiß: Das große Lapis Mineralienverzeichnis. 4. izdaja. Christian Weise Verlag, München 2002, ISBN 3-921656-17-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]