Rusija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Российская Федерация
Rossijskaja Federacija
Ruska federacija
Zastava Rusije Grb  Rusije
HimnaHimna Ruske federacije
Lega Rusije
Glavno mesto
(in največje mesto)
Moskva
55°45′N, 37°37′E
Uradni jeziki Povsod po državi je uradni jezik ruščina. Na posameznih območjih so uradni še številni drugi jeziki.
Upravljanje polpredsedniška
zvezna republika
 -  predsednik Vladimir Putin
 -  predsednik vlade Dimitrij Medvedjev
nastanek
 -  razglašena: 12. junija 1990 
 -  dokončana: 25. decembra 1991 
Površina
 -  skupaj: 17.075.400 km² (1.
 -  voda (%): 13
Prebivalstvo
 -  ocena 2006: 142.754.000 (9.)
 -  štetje 2002: 145.274.019 
BDP (PKM) ocena 2006
 -  skupaj: 1.727 milijard USD (8.1)
 -  na prebivalca: 12.096 USD 
BDP (nominalno) ocena 2006
 -  skupaj: 979 milijard USD (11.)
 -  na prebivalca: 6.856 USD 
Gini (2002) 39,9 (srednji
HDI (2004) Rast 0,797 (srednji) (65.)
Valuta rubelj (RUB)
Časovni pas (UTC+2 do +12)
 -  poletni (DST):  (UTC+3 do +13)
Vrhnja domena (TLD) .ru (rezervirana tudi .su)
Klicna koda +7
1 Uvrstitev temelji na podatkih IMF za april 2007.

Rusija (rusko Росси́я, Rossíja; izgovarjava [rɐˈsʲijə̟]; tudi[1] Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; [rʌ'sʲij.skə.ə̟ fʲə̟.dʲɪ'ra.ʦə.ə̟],(v ruščini) poslušaj ) je čezcelinska država, ki obsega velik del severne Evrazije. S površino 17.075.400 km² je Rusija največja država na svetu in obsega skoraj dvakrat toliko ozemlja kot naslednja največja država, Kanada; tako poseduje velike zaloge mineralnih in energetskih virov. Po prebivalstvu je Rusija na devetem mestu med državami sveta.

Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih velesil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze.

Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga na vsakih pet let na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Upravne delitve[uredi | uredi kodo]

Glej tudi: Seznam administrativnih enot Ruske federacije

Rusko federacijo sestavlja veliko število različnih političnih podrazdelitev na "politične subjekte", ki jih je skupaj 89. Znotraj federacije obstaja 21 republik z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik odgovarja ozemljem nekaterih etničnih manjšin. Ostalo ozemlje sestavlja 46 oblasti (oziroma pokrajin) (область), 9 regij (upravnih območij) (край), 4 avtonomna okrožja (автономный округ) in 1 avtonomna pokrajina (автономная область). Poleg tega obstajata 2 zvezni mesti, Moskva in Sankt Peterburg.

Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v carski Rusiji gubernija (губерния), njen sestavni del pa okraj (уезд).

Zvezna okrožja[uredi | uredi kodo]

Rusija je od nedavnega razdeljena na 7 zveznih okrožij (rusko федеральный округ) (štiri v Evropi, tri v Aziji):

RussianFederalDistricts.png
  1. Osrednje zvezno okrožje (Центральный)
  2. Južno zvezno okrožje (Южный)
  3. Severozahodno zvezno okrožje (Северо-западный)
  4. Daljnjevzhodno zvezno okrožje (Дальневосточный)
  5. Sibirsko zvezno okrožje (Сибирский)
  6. Uralsko zvezno okrožje (Уральский)
  7. Privolško zvezno okrožje (Приволжский)

Geografija[uredi | uredi kodo]

Rusija meji na zahodu na Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko (zadnji dve prek enklave na obali Baltskega morja), Belorusijo, Ukrajino, na jugu pa na Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Mongolijo, Kitajsko, Severno Korejo, na jugovzhodu pa ima morsko mejo z Japonsko. Njena obsežna obala se na odprtem morju razteza od Arktičnega oceana do severnega Pacifiškega oceana; prek bolj zaprtih vodnih površin, Črnega morja, Baltskega morja in Kaspijskega jezera, je obrnjena tudi proti več drugim državam.

Rusko površje je izredno enolično, spreminja pa se zelo počasi. Kljub temu pa velika površina omogoča raznolike geografske enote.

Zahod države leži na Baltskem ščitu in Ruski plošči. Na tem območju govorimo o Vzhodnoevropskem nižavju, ki je nekoč veljal za pravo žitnico Evrope.

Vzhodno od tega leži gorovje Ural, za katerim leži Zahodnosibirsko nižavje, obsežno, močvirnato območje, bogato z nafto in zemeljskim plinom.

Srednjesibirsko višavje in Zahodnosibirsko nižavje ležita v Sibiriji, enem najhladnejših poseljenih delov sveta. Polotok Kamčatka je znan po svoji vulkanski dejavnosti.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Podnebje je večinoma celinsko, na severu subarktično in arktično. Zimske temperature dosežejo najnižje vrednosti v V. Sibiriji (v Ojmjakonu so leta 1933 izmerili -71,1 °C[2]). Količina padavin se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Na obali Črnega morja je ozek pas podnebja, ki je močno podobno sredozemskemu.

Tajga

Rastlinstvo[uredi | uredi kodo]

Na skrajnem severu uspeva le tundrsko rastlinstvo, ki proti jugu počasi preide v lesotundro (gozdno tundro), nato pa v iglasti gozd. Iglasti gozd Rusi imenujejo »tajga«, v njem pa raste tudi breza.

Južno od pasu tajge raste mešani gozd, ki kasneje preide v gozdno stepo, kjer je dreves vedno manj. Stepsko rastlinstvo na jugu preide v polpuščavsko, nato pa v puščavsko rastlinstvo.

Poselitev[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Demografija Rusije.

Rusija je večnacionalna država, kjer živi vsaj 120 narodov, od katerih je največ Rusov - po stanju s 1. majem 2007 115.889.807 (79,83 % prebivalstva). Gostota prebivalstva znaša 8,3/km².

Prebivalstvo je razporejeno neenakomerno. Tri četrtine prebivalstva živijo v evropskem delu, kjer so najpogosteje poseljena osrednja območja. V Sibiriji je bolj poseljen le pas ob transsibirski železnici.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Rudarstvo[uredi | uredi kodo]

Rusija je bogata z rudami. Večina zalog je v azijskem delu države.

Energetika[uredi | uredi kodo]

Energetika je ena izmed strateških panog Rusije, saj Evropa uvozi polovico energije prav iz te države.

Industrija[uredi | uredi kodo]

V času Sovjetske zveze se je razvijala težka industrija, predvsem železarstva in jeklarstva. Še leta 1989 so bili prvi na svetu. Proizvodnja od leta 1991 nazaduje. Do 1994 se je zmanjšala za skoraj polovico. Industrija je danes zastarela in povzroča onesnaževanje okolja[2].in ni bogata z industrijo.

Nafta in plin[uredi | uredi kodo]

Največja nahajališča nafte in zemeljskega plina so v Zahodnosibirskem nižavju. Rusija je po načrpanem zemeljskem plinu na prvem mestu, po nafti pa na tretjem mestu na svetu[2]. Plin in nafto pošilja po naftovodih in plinovodih prek Urala tudi v druge evropske države!

Kmetijstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi podnebnih omejitev v večjem delu države je za kmete na voljo malo obdelovalnih površin. Največ pridelujejo žita, predvsem pšenico, ječmen, in koruzo. Od živinoreje sta najpomembnejši govedoreja in prašičereja.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Iz člena 1 Ustave Rusije: »Imeni Ruska federacija in Rusija sta enakovredni.«
  2. ^ 2,0 2,1 2,2 Karel Natek. Države sveta. Mladinska knjiga. 2006. ISBN 86-11-17130-6

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]