Pšenica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pšenica
Navadna pšenica
Navadna pšenica
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Poales (travovci)
Družina: Poaceae (trave)
Poddružina: Pooideae
Tribus: Triticeae
Rod: Triticum
L.
Vrste

T. aestivum (navadna pšenica)
T. aethiopicum
T. araraticum
T. boeoticum
T. carthlicum
T. compactum (zbita pšenica)
T. dicoccon (dvozrna pira)
T. durum (trda pšenica)
T. ispahanicum
T. karamyschevii
T. militinae
T. monococcum (enozrna pira)
T. polonicum (poljska pšenica)
T. spelta (večzrna pira; pšenica sevka; sevka)
T. timopheevii
T. trunciale
T. turanicum
T. turgidum (storžasta pšenica)
T. urartu
T. vavilovii
T. zhukovskyi
References:
  ITIS 42236 2002-09-22

Pšenica (znanstveno ime Triticum) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših rastlin na svetu. Pridelovali so jo že Egipčani, izvira pa iz Mezopotamije od koder se je razširila po svetu. Danes je pšenica pomembnejša surovina v mlinarstvu. Botanično spada v vrsto trav, rod Triticum. Poznamo 27 različnih vrst pšenice. Gospodarsko sta pomembi samo 2 vrsti (Triticum aestivum in Triticum drumum). Največja pridelovalca sta Argentina in ZDA, največji izvozniki pa pšenice pa so Argentina, ZDA, Kanada, Francija in Avstralija.

Klasje dozori julija ali avgusta, iz njega pa se izluščijo zrna, ki so v svetovnem merilu eden največijih prehrambenih virov. Pšenico prištevamo med žita, ki jih s postopki obdelave (mletje) spreminjamo v moko in posledično služi kot sestavina enemu najpomembnejših prehrambenih proizvodov v Evropi: kruhu.

Pšenica

Opis[uredi | uredi kodo]

Genetsko je pšenica ena najbolj zapletenih vzgojenih žitaric. Nekatere vrste so diploidne z dvema vrstama kromosomov, nekatere pa so poliploidne. Tako obstajajo tetraploidne sorte s štirimi pari kromosomov, pa tudi heksaploidne s šestimi pari[1].

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Najstarejša najdbišča pšenice izvirajo iz časa med 7800-5200 pr. n. št. S tem je pšenica za ječmenom druga najstarejša vrsta udomačenega žita[2]. Najnovejše raziskave so pokazale, da so pšenico najprej udomačili v jugovzhodni Turčiji[3], to pa naj bi se zgodilo že okoli 9000 let pr. n. št[4].

Pridelava[uredi | uredi kodo]

Deset največjih pridelovalk pšenice — 2011 (v milijonih metričnih ton)
Flag of the People's Republic of China Ljudska republika Kitajska 117
Zastava Indije Indija 86
Zastava Rusije Rusija 56
Zastava Združenih držav Amerike ZDA 54
Zastava Francije Francija 38
Zastava Avstralije Avstralija 24
Zastava Kanade Kanada 25
Zastava Pakistan Pakistan 25
Zastava Nemčije Nemčija 22
Zastava Kazahstana Kazahstan 22
Svet skupaj 469
Source: UN Food & Agriculture Organisation (FAO)[5]

Leta 2010 so na svetu pridelali 651 milijonov ton pšenice, kar jo je uvrštilo na tretje mesto med pridelanimi žiti, za koruzo (844 milijonov ton) in rižem (672 milijonov ton)[6]. Leta 2009 se je s 682 milijoni ton uvrstila na drugo mesto lestvice, za koruzo (817 milijonov pridelanih ton)[7].

Na svetu se s pšenico trguje več kot z vsemi drugimi poljščinami skupaj[8], poleg tega pa zavzema tudi prvo mesto med vsemi beljakovinami rastlinskega izvora v človekovi prehrani, saj vsebuje več beljakovin kot vse ostale gospodarsko pomembnejše žitarice[9].

Pridelava v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji je bila po statističnih podatkih Statističnega urada RS leta 2010 pšenica posejana na 31.714 hektarjih, leta 2011 na 29.440 hektarjih in leta 2012 na 34.299 hektarjih kmetijskih površin. Leta 2010 je bilo v Sloveniji po istih podatkih pridelano 152.894 ton pšenice, leta 2011 nekoliko več (153.005 ton), leta 2012 pa 187.382 ton. Povprečen pridelek je torej znašal leta 2010 4,8 t/ha, leta 2011 5,2 t/ha, leta 2012 pa 5,5 t/ha[10].

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Hancock, James F. (2004) Plant Evolution and the Origin of Crop Species. CABI Publishing. ISBN 0-85199-685-X.
  2. ^ "Pšenica". Surovine.si. Pridobljeno dne 2013-07-19. 
  3. ^ Lev-Yadun, S; Gopher, A; Abbo, S (2000). "The cradle of agriculture". Science 288 (5471): 1602–3. doi:10.1126/science.288.5471.1602. PMID 10858140. 
  4. ^ "Which came first, monumental building projects or farming?". Archaeo News. 2008-12-14. 
  5. ^ "Countries by Commodity". Major Food and Agricultural Commodities And Producers. FAO. Pridobljeno dne 2013-03-08. 
  6. ^ World Wheat Crop To Be Third Largest Ever." Farmers Weekly 152.13 (2010): 134. Academic Search Premier. Web. 13. marec 2013.
  7. ^ "World Wheat, Corn and Rice". Oklahoma State University, FAO Stat. 
  8. ^ Curtis; Rajaraman; MacPherson (2002). "Bread Wheat". Food and Agriculture Organization of the United Nations. 
  9. ^ "Nutrient data laboratory". United States Department of Agriculture.
  10. ^ Podatki Statističnega urada RS, dostopano 19. julija 2013