Riž

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Riž
Oryza sativa
Oryza sativa
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (dvokaličnice)
Red: Poales (travovci)
Družina: Poaceae (trave)
Rod: Oryza
Vrste
  • Oryza glaberrima
  • Oryza sativa
Sajenje riža v Laosu

Riž sta dve vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se najpogosteje povezuje le s prvo. Izvorno območje riža so tropski in subtropski deli južne in jugovzhodne Azije ter Afrika. Izraz »divji riž« se lahko nanaša na divje vrste rodu Oryza, navadno pa na divje in udomačene vrste sorodnega rodu Zizania. Riž je vir več kot petine kalorij, ki jih zaužije človeštvo.[1] Je enoletna rastlina in zraste med 1 in 1,8 m visoko, ob ustreznih tleh pa lahko nekatere sorte zrastejo še višje. Za vzgojo je potrebno dosti vode in dela. Zelo je razširjen v deželah s ceneno delovno silo. Kultiviranje riža se je začelo hkrati pred več kot 6500 leti v več deželah. Letna proizvodnja znaša približno 600 milijonov ton in na prelomu 21. stoletja je prehitela proizvodnjo pšenice ter koruze.[2] Generalna skupščina OZN je proglasila leto 2004 za leto riža.

Sorte z najvišjim pridelkom gojijo na poplavljenih riževih poljih (t.i. vodni riž), nekatere sorte zahtevajo manj vlage in toplote (pridelek je zato manjši, t. i. suhi ali gorski riž).

Od vseh žit vsebuje riž največ škroba (75 - 78 %), beljakovin ima 7 %, maščob 0,5 % in rudninskih snovi 0,4 %.

Riž se uporablja za prehrano in v industrijske namene. V Industriji iz riževih zrn pridelujejo zdrob in škrob. Rižev škrob je po kakovosti najboljši in se uporablja tudi za izdelavo pudingov in pudrov v kozmetiki. Iz riža pa proizvajajo tudi špirit, na Japonskem pa tudi pijače (riževo žganje arak in riževo vino sake).

Iz riževe slame izdelujejo slamnike in rižev papir. Riževi otrobi so zelo dobra živinska krma.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Riž je bil v Evropo prinesen z vzhodnega Sredozemlja, zato beseda za riž v evropskih jezikih izvira iz grške ὄρυζα (oruza), kar je sposojeno v latinski oryza, dalje italijanski riso oz. romunski orez ter starofrancoski ris, iz katere izvira tudi angleška beseda rice, ki je prvič izpričana v 13. stoletju, in valižanska reis. Ta je podobna nizozemski rijst in nemški Reis. Ker starovisokonemški izgovor še ni imel dvoglasnika, je slovenski riž lahko sposojenka iz nemščine ali pa italijanščine; podobna izgovorjava se ohranja v litovskem ryžiai, poljskem ryż, češkem rýže, slovaškem rýža, hrvaškem (in srbskohrvaškem) riža ter madžarskem rizs.).[3][4][5] Bolgari in Makedonci uporabljajo besedo oriz, Rusi in Ukrajinci pa ris. V srbščini riž označuje povsem svojska beseda pirinač.

Izvor grške besede ni pojasnjen. Mogoče je, da je sposojenka iz tamilske besede அரிசி (arisi) oz. različice iz stare tamilščine arici.[6][7] Krishnamurti zagovarja izvor v preddravidski *wariñci,[8] Mayrhofer pa staroiranskem korenu *vrīz- ali *vrinj-,[9] ki pa je sosroden sanskrtskemu vrīhí-, zaradi česar Witzel sklepa, da gre za dravidsko dediščino.


Opis[uredi | uredi kodo]

Riž v prehrani[uredi | uredi kodo]

Riž
Prehranska vrednost za 100 g (3,5 oz)
Energijska vrednost 1.527 kJ (365 kcal)
Ogljikovi hidrati 80 g
sladkorji 0.12 g
vlaknine 1.3 g
Maščobe 0.66 g
Beljakovine 7.13 g
Voda 11.61 g
Tiamin (vit. B1) 0.0701 mg (6%)
Riboflavin (vit. B2) 0.0149 mg (1%)
Niacin (vit. B3) 1.62 mg (11%)
Pantotenska kislina (B5) 1.014 mg (20%)
Vitamin B6 0.164 mg (13%)
Kalcij 28 mg (3%)
Železo 0.80 mg (6%)
Magnezij 25 mg (7%)
Mangan 1.088 mg (52%)
Fosfor 115 mg (16%)
Kalij 115 mg (2%)
Cink 1.09 mg (11%)
Deleži so zaokroženi in približno izračunani glede
na amriška priporočila, ki veljajo za odrasle.
Vir: USDA Nutrient Database

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

20 največjih pridelovalk riža—2012
(v milijonih metričnih ton)[10]
Zastava Ljudske republike Kitajske Ljudska republika Kitajska 204.3
Zastava Indije Indija 152.6
Indonezija Indonezija 69.0
Zastava Vietnama Vietnam 43.7
Zastava Tajska Tajska 37.8
Zastava Bangladeša Bangladeš 33.9
Zastava Mjanmar Mjanmar 33.0
Zastava Filipinov Filipini 18.0
Zastava Brazilije Brazilija 11.5
Zastava Japonske Japonska 10.7
Zastava Pakistan Pakistan 9.4
Zastava Kambodže Kambodža 9.3
Flag of the United States.svg ZDA 9.0
Zastava Južne Koreje Južna Koreja 6.4
Egipt Egipt 5.9
Zastava Nepal Nepal 5.1
Zastava Nigerija Nigerija 4.8
Zastava Madagaskarja Madagaskar 4.0
Zastava Šrilanke Šrilanka 3.8
Zastava Laosa Laos 3.5
Source: Food and Agriculture Organization

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Smith, Bruce D. The Emergence of Agriculture. Scientific American Library, A Division of HPHLP, New York, 1998.
  2. ^ Nguyen V.N. (2002). Rice production, consumption and nutrition. FAO Rice Information, vol. 3, december 2002. Rim: FAO
  3. ^ rice, Online Etymology Dictionary
  4. ^ "rice". Oxford Dictionaries (angleška, spletna izd.). Pridobljeno dne 13. marec 2014. 
  5. ^ ὄρυζα, Henry George Liddell, Robert Scott: A Greek-English Lexicon, o Perzeju
  6. ^ Witzel, Michael (1999). "Substrate Languages in Old Indo-Aryan". Electronic Journal of Vedic Studies 5 (1): 26. 
  7. ^ Thorley, John (1969). "The development of trade between the Roman Empire and the East under Augustus". Greece & Rome 16 (2): 222. doi:10.1017/S001738350001706X. JSTOR 642851. 
  8. ^ Witzel, Michael (2009). "The linguistic history of some Indian domestic plants". Journal of Biosciences 34 (6): 829–833. doi:10.1007/s12038-009-0096-1. PMID 20093735. 
  9. ^ Mayrhofer, Manfred (1996). Etymologisches Wörterbuch des Altindoarischen (German) 2. Heidelberg: Universitätsverlag Winter. str. 598. ISBN 3-8253-4550-5. 
  10. ^ fao.org (FAOSTAT). "Countries by commodity (Rice, paddy)". Pridobljeno dne 11. februarja 2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

(v angleščini)