Kaspijsko jezero
| Kaspijsko jezero | |
|---|---|
 |
|
| Koordinate | 40°N 51°E / 40°N 51°EKoordinati: 40°N 51°E / 40°N 51°E |
| Vrsta jezera | brezodtočno, slano, stalno, naravno |
| Glavni dotoki | Volga |
| Glavni odtoki | izhlapevanje |
| Porečje | 3.626.000 km²[1] |
| Države porečja | Azerbejdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan |
| Površina | 371.000 km² |
| Povp. globina | 184 m |
| Količina vode | 78.200 km³ |
| Zadrževalni čas vode | 250 let |
| Gladina (n.m.) | -28 m |
| Otoki | mnogo |
| Naselja | Baku (Azerbejdžan), Rasht (Iran), Aktau (Kazahstan), Makhachkala (Rusija), Türkmenbaşy (Turkmenistan) |
| Reference | [1] |
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) leži na meji med Azijo in Evropo (Ruskim delom). Je največje območje celinskega vodovja na Zemlji, s površino 371.000 km². Pogosto ga pojmujejo kot največje jezero, čeprav ima slano vodo.
Vsebina |
Geografska opredelitev [uredi]
Kaspijsko jezero obkrožajo Rusija, Azerbajdžan, Iran/Perzija, Turkmenistan, Kazahstan.
Mesta v bližini Kaspijskega jezera [uredi]
Večja mesta v bližini Kaspijskega jezera:
- Astrahan, Rusija
- Baku, Azerbajdžan
- Astara, Iran (Perzija)
- Derbent, Rusija
- Anzali, Iran
- Turkmenbaši, Turkmenistan (nekdanji Krasnovodsk)
- Kalous, Iran
- Atirau, Kazahstan (nekdanji Gurijev)
- Aktau, Kazahstan (nekdanji Ševčenko)
Zgodovina [uredi]
V antiki so ga imenovali Hyrcanski ocean. Druga starejša poimenovajnja Kaspijskega jezera so: Mazandaransko morje, Khazarsko morje in Khvalisiansko morje.
Zgodovinska mesta v okolici jezera:
- Hyrcania, Perzija (Iran)
- Tamisheh, Perzija
- Atil, Khazaria
- Khazaran
Favna [uredi]
Kaspijsko jezero ima pomemben delež pri lovu na jesetre (iz iker jesetrov izdelujejo kaviar). Prekomerno ribarjenje je že močno ogrozilo naravno populacijo, zato naravovarstveniki zahtevajo omejitev lova, dokler se populacija ne obnovi.
Nafta [uredi]
Značilnosti in ekologija [uredi]
Glavna pritoka jezera sta Volga (približno 80 % pritoka) in reka Ural. Jezero nima večjih naravnih odtokov. Tako Kaspijski ekosistem deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera se je pogosto spreminjala, pogosto v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino.
Na spremembo gladine vpliva predvsem količina padavin v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane z kroženjem Atlanskega toka, zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb.
V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, medtem se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre.
Promet [uredi]
Na jezeru deluje mnogo trajektnih povezav, med njimi:
- povezava med Turkmenbašijem in Bakujem
Sezname referenc [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kaspijsko jezero |
 |
Poglejte si besedo kaspijsko jezero v Wikislovarju, prostem slovarju. |
- Zgodovina na območju Kaspijskega jezera (v angleščini)
- Okoljevarstveni program za območje Kaspijskega jezera (v angleščini)
- O nafti na tem območju John Robb, 2004 (v angleščini)
- Spremembe v višini gladine (v angleščini)
