Kaspijsko jezero

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero - pogled na jezero iz vesolja
pogled na jezero iz vesolja
Koordinate 40°N 51°E / 40°N 51°E / 40; 51Koordinati: 40°N 51°E / 40°N 51°E / 40; 51
Vrsta jezera brezodtočno, slano, stalno, naravno
Glavni dotoki Volga
Glavni odtoki izhlapevanje
Porečje 3.626.000 km²[1]
Države porečja Azerbejdžan, Iran, Kazahstan, Rusija, Turkmenistan
Površina 371.000 km²
Povp. globina 184 m
Količina vode 78.200 km³
Zadrževalni čas vode 250 let
Gladina (n.m.) -28 m
Otoki mnogo
Naselja Baku (Azerbejdžan), Rasht (Iran), Aktau (Kazahstan), Makhachkala (Rusija), Türkmenbaşy (Turkmenistan)
Reference [1]

Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) leži na meji med Azijo in Evropo (Ruskim delom). Je največje območje celinskega vodovja na Zemlji, s površino 371.000 km². Pogosto ga pojmujejo kot največje jezero, čeprav ima slano vodo.

Geografska opredelitev[uredi | uredi kodo]

Kaspijsko jezero obkrožajo Rusija, Azerbajdžan, Iran/Perzija, Turkmenistan, Kazahstan.

Mesta v bližini Kaspijskega jezera[uredi | uredi kodo]

Večja mesta v bližini Kaspijskega jezera:

Kaspijsko jezero iz Bakuja, Azerbajdžan
Stenjka Razin Kaspijsko jezero (Vasilij Surikov)

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V antiki so ga imenovali Hyrcanski ocean. Druga starejša poimenovajnja Kaspijskega jezera so: Mazandaransko morje, Khazarsko morje in Khvalisiansko morje.

Zgodovinska mesta v okolici jezera:

Favna[uredi | uredi kodo]

Kaspijsko jezero ima pomemben delež pri lovu na jesetre (iz iker jesetrov izdelujejo kaviar). Prekomerno ribarjenje je že močno ogrozilo naravno populacijo, zato naravovarstveniki zahtevajo omejitev lova, dokler se populacija ne obnovi.

Nafta[uredi | uredi kodo]

Značilnosti in ekologija[uredi | uredi kodo]

Glavna pritoka jezera sta Volga (približno 80 % pritoka) in reka Ural. Jezero nima večjih naravnih odtokov. Tako Kaspijski ekosistem deluje kot zaprt bazen, brez povezav z zunanjimi oceanskimi celotami. Jezero je postala zaprta celota pred približno 5,5 milijoni let. Gladina jezera se je pogosto spreminjala, pogosto v zelo kratkih periodah (preko stoletja). Današnja nadmorska višina jezera je -28 metrov oziroma 28 metrov pod morsko gladino.

Na spremembo gladine vpliva predvsem količina padavin v porečju reke Volge. Padavine na tem območju so zelo povezane z kroženjem Atlanskega toka, zato je Kaspijsko jezero pomemben vir za preučevanje globalnih podnebnih sprememb.

V letih od 1929 do 1977 se je morska gladina spustila za 3 metre, medtem se je med letoma 1977 in 1995 ponovno dvignila za 3 metre.

Promet[uredi | uredi kodo]

Na jezeru deluje mnogo trajektnih povezav, med njimi:

  • povezava med Turkmenbašijem in Bakujem

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 van der Leeden, Troise, and Todd, eds., The Water Encyclopedia. Second Edition. Chelsea, MI: Lewis Publishers, 1990, page 196.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]