Ljudska republika Kitajska

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
中华人民共和国
Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó
Ljudska republika Kitajska
Zastava Kitajske Državni emblem  Kitajske
Himna
中华人民共和国
Yìyǒngjūn Jìnxíngqǔ
Marš prostovoljcev

Lega Kitajske
Glavno mesto Peking
3) 39°55′N, 116°23′E
Največje mesto Šanghaj
Uradni jeziki kitajščina[1]1
Upravljanje socialistična republika2
 -  predsednik Xi Jinping
 -  predsednik vlade Li Keqiang
Ustanovitev
 -  razglasitev ljudske republike:
1. oktobra 1949 
Površina
 -  skupaj: 9.596.9613 km² (3. / 4.
Prebivalstvo
 -  ocena 2012: 1.350.695.000[2] (1.)
 -  štetje 2010: 1.339.724.852[3] 
BDP (PKM) ocena 2012
 -  skupaj: 12.387 milijard USD[4] (2.)
 -  na prebivalca: 9.142 USD[4] (91.)
BDP (nominalno) ocena 2012
 -  skupaj: 7.991 milijard USD[4] (2.)
 -  na prebivalca: 5.898 USD[4] (84.)
Gini (2012) 47,4 (visok
HDI (2012) Rast 0,699 (srednji) (101.)
Valuta Renminbi (yuan)(¥)2 (CNY)
Časovni pas (UTC+8)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+8)
Vrhnja domena (TLD) .cn2
Klicna koda [[+862]]
1 V Hong Kongu je uradni jezik tudi angleščina; podobno Macau portugalščina
2 Podatki so samo za celinsko kitajsko. Posebni admnistrativni območji Hong Kong in Macao nista upoštevani. Upoštevana tudi niso ozemlja, ki jih nadzoruje Republika Kitajska; sem spadajo otoki Tajvan, Kinmen in Matsu.

Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji, ki obsega večino kulturnega, zgodovinskega in zemljepisnega območja, znanega kot Kitajska. Od svoje ustanovitve leta 1949 jo vodi Komunistična partija Kitajske. Kitajska je najbolj naseljena država na svetu z več kot 1.250.000.000 prebivalcev, večina od njih pripada ljudstvu Han. Je največja država v Vzhodni Aziji in tretja ali četrta največja na svetu (odvisno od definicije). Kitajska meji na 14 držav: Afganistan, Butan, Mjanmar, Indijo, Kazahstan, Kirgizistan, Laos, Mongolijo, Nepal, Severno Korejo, Pakistan, Rusijo, Tadžikistan in Vietnam. Ljudska republika Kitajska razglaša tudi suverenost nad otokom Tajvan, vendar ga ne nadzoruje.

Od uveljavitve Šjaopingovih gospodarskih reform in posebnega modela socializma leta 1978 se Kitajska eksplozivno razvija, zato je država danes prepoznana kot eno najpomembnejših gospodarstev in vzhajajoča svetovna velesila. Ima najštevilčnejšo vojsko na svetu in drugi najvišji vojaški proračun ter jedrsko oborožitev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Površje je ogromno in raznoliko. Na suhem severu in severozahodu ob meji z Mongolijo so gozdnate stepe in puščavi Gobi ter Taklamakan, na vlažnem jugu pa prevladujejo subtropski gozdovi. Na zahodu je razčlenjeno višavje, ki ločuje Kitajsko od Osrednje Azije, z gorovji Himalaja, Karakorum, Pamir in Tian Šan. Na tibetanski planoti izvirata Jangce in Rumena reka, ki sta med večjimi svetovnimi rekami, in tečeta proti gosto poseljenim ravnicam na vzhodu. Obala celinskega dela je dolga 14.500 km, oblivajo jo Rumeno morje in Južno- ter Vzhodnokitajsko morje.

Upravna delitev[uredi | uredi kodo]

Celinska Kitajska je upravno razdeljena na 22 provinc (省); vlada Ljudske republike Kitajske pa smatra Tajvan (台湾) za svojo 23. provinco, zahteva pa tudi otoke v Južnokitajskem morju. Poleg provinc obsega Kitajska še 5 avtonomnih pokrajin (自治区), v katerih je večina številnih manjšin Kitajske; 4 mesta pod neposredno vladno upravo (直辖市)in 2 posebni administrativni pokrajini (特别行政区), ki ju tudi upravlja Ljudska republika Kitajska.

Province

Avtonomne pokrajine


Občine


Posebni administrativni območji

References[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Law of the People's Republic of China on the Standard Spoken and Written Chinese Language (Order of the President No.37)" (v angleščini). Kitajska vlada. 31 October 2000. Pridobljeno dne 28 februarja 2014. 
  2. ^ "Population (Total)" (v angleščini). Svetovna banka. Pridobljeno dne 28. Februarja 2014. 
  3. ^ "Press Release on Major Figures of the 2010 National Population Census" (v angleščini). Statistični urad Ljudske republike Kitajske. 28. april 2011. Pridobljeno dne 28. Februarja 2014. 
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 "Report for Selected Country Groups and Subjects" (v angleščini). IMF. Pridobljeno dne 28. Februarja 2014. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]